Novela zakona o SDH kot prva uvaja sankcije za kršitve integritete

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1A), ki začne veljati v soboto, 19. novembra 2022, pridobila pomembno priznanje glede svojih pristojnosti pri obravnavi kršitev integritete in nasprotja interesov. ZSDH-1A namreč med drugim določa, da osebe, ki kršijo integriteto, kot jo opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ne morejo več zasedati mest v nadzornih svetih ali upravah družb SDH in družb v njihovem upravljanju. Hkrati je Komisija po 10 letih ponovno pristojna za obravnavo sumov kršitev nasprotja interesov poslovodnih oseb ter članov organov upravljanja, vodenja in nadzora v teh družbah.

Novela ZSDH-1A sicer uvaja rešitve, ki bodo zagotovile nemoten prenos in upravljanje premoženja Družbe za upravljanje terjatev bank na SDH. Poleg tega se bo uveljavilo bolj transparentno upravljanje podjetij v državni lasti v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi korporacijskega upravljanja. Uvaja pa zakon še druge, za Komisijo pomembne novosti, ki jih je Komisija v sodelovanju z Združenjem nadzornikov Slovenije Ministrstvu za finance podala v okviru javne razprave.

Kršitev integritete tudi kot razlog za odpoklic

Na novo oziroma ponovno pridobljene pristojnosti Komisije ZSDH-1A uvaja v 21., 39., 44., 46. in 59. členu. V njih so za skupščinske odločitve o imenovanju članov organov nadzora s kapitalsko naložbo države na novo dodane zahteve, da:

– Komisija za člane nadzornih svetov družb v upravljanju SDH ter SDH in uprave SDH s pravnomočnim aktom ni ugotovila kršitve integritete po ZIntPK;

– kandidati niso v morebitnem nasprotju interesov, kot ga opredeljuje ZIntPK;

– mora SDH redno preverjati izpolnjevanje meril in kriterijev članov nadzornih svetov družb s kapitalsko naložbo države in v primeru ugotovitve neizpolnjevanja takoj začeti postopke za odpoklic člana nadzornega sveta;

– je za obravnavo sumov kršitev dolžnega izogibanja nasprotju interesov poslovodnih oseb, članov organov upravljanja, vodenja in nadzora v SDH in družbah, v katerih ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv, pristojna Komisija.

Vir: Komisija za preprečevanje korupcije.

Zadnji dan za prijavo glasovanja na domu na lokalnih volitvah in po pošti na referendumih

Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami je samo še danes mogoče oddati prijavo za glasovanje na domu zaradi bolezni. Volivci, ki so v zaporu, priporu, bolnišnici ali institucionalnem varstvu, pa lahko še danes sporočijo, da želijo na referendumih glasovati po pošti.

V 212 občinah bodo to nedeljo izbirali nova vodstva. Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, v katerem so vpisani v volilni imenik, imajo še danes, 16. novembra, čas, da občinskim volilnim komisijam sporočijo, da želijo glasovati pred volilnim odborom na svojem domu.

Volivci, ki so v priporu, zavodu za prestajanje kazni, v bolnišnici ali v socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, pa lahko okrajni volilni komisiji sporočijo, da želijo glasovati po pošti na referendumih.

Vir: RTVSLO MMC.

Obvestilo vložnikom vlog za priznanje pravice do odškodnine za škodo na zdravju zaradi cepljenja ali zdravljenja covida-19

Ministrstvo za zdravje vložnike vlog za priznanje pravice do odškodnine za škodo na zdravju zaradi cepljenja ali zdravljenja covida-19 obvešča, da v skladu s spremembo interventnega zakona, obravnava vlog teče po novem, hitrejšem postopku. Vložniki bodo odgovore prejeli najkasneje v začetku naslednjega leta.

Pravica do odškodnine in postopek za uveljavljanje pravice sta bila predpisana s 70. in 72. členom interventnega Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19, ki je začel veljati 30. decembra 2021.

Od januarja 2022 naprej so osebe, ki so bile cepljene s cepivom proti covidu-19, ali zdravljene z zdravilom za zdravljenje covida-19, oziroma družinski člani, v primeru smrti cepljenih ali zdravljenih oseb, lahko na Ministrstvo za zdravje vložile vlogo za priznanje pravice do odškodnine za škodo na zdravju ali zaradi smrti.

Z 8. novembrom 2022 pa je začela veljati sprememba interventnega zakona, ki administrativno poenostavlja postopek za vložnike vlog in obravnavo vlog. Ministrstvo za zdravje je že začelo izvajati aktivnosti v skladu s spremembo interventnega zakona. Vložniki bodo odgovore prejeli najkasneje v začetku naslednjega leta.

Vir: Ministrstvo za zdravje.

Kako nabiramo gobe in druge gozdne plodove

V gozdovih se nadaljuje sezona nabiranja gob in drugih gozdnih plodov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Inšpekcijo za gozdarstvo poudarja, da je prost dostop do gozdov in rekreativno nabiranje gozdnih sadežev, plodov in gob civilizacijski dosežek, ki je zapisan v naše predpise.

Omogoča, da gozd in vse njegove lepote ter dobrine uživajo tudi tisti, ki niso lastniki gozda. Pri uresničevanju teh civilizacijskih dobrin pa moramo vsi skupaj upoštevati omejitve, ki so pogoj, da lahko te dobrine uživamo.

Gozd je lastnina tako fizičnih kot pravnih oseb. Skladno z določilom Zakona o gozdovih mora lastnik gozda dopustiti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi. To pa ne velja za primere pridobitne turistične oziroma pridobitne rekreativne dejavnosti. Prost dostop pomeni prosto hojo oseb po gozdu ter drug dostop v gozd, ki se izvaja na lastno odgovornost in je v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove.

Pravila dostopanja v gozd z vozilom

Pri dostopu v gozd z vozilom je potrebno upoštevati omejitve, ki veljajo za uporabo na gozdnih cestah in ostalih gozdnih prometnicah. Gozdne ceste se uporabljajo skladno z režimom, ki je določen za posamezno gozdno cesto in je na vhodu na gozdno cesto vidno označen na tabli. Režim uporabe gozdne ceste je potrebno dosledno spoštovati, prav tako prepoved vožnje po gozdnih cestah, kot je določena na posamezni tabli. Prepoved je lahko trajna oziroma vezana na določeno obdobje leta. Nespoštovanje režima uporabe gozdnih cest je prekršek za katerega je zagrožena globa. Prav tako je prepovedana kakršnakoli vožnja po gozdnih vlakah, ki ni povezana z gospodarjenjem gozdom. Ko ustavljamo in parkiramo vozilo moramo upoštevati določilo, da se sme vozilo ustavljati in parkirati zgolj do 5 metrov od roba ceste, pri tem pa ne smemo z vozilom zapirati gozdnih vlak ali kakorkoli drugače omejevati gospodarjenja z gozdom in promet na gozdni cesti ter ostalih prometnicah v gozdu. Nespoštovanje določil ustavljanja in parkiranja v gozdu je prekršek za katerega je zagrožena globa.

Pravila obnašanja v gozdu ali Gozdni bonton

Ko smo v gozdu se zavedajmo, da smo zgolj gostje v občutljivem ekosistemu in gostje na zemljišču, ki ima lastnika, zato spoštujmo pravila lepega obnašanja v gozdu:

  • v gozdu ne puščajmo oziroma odmetavamo smeti in odpadkov,
  • ne uničujmo ali poškodujmo gozdnih dreves, gozdnega rastja, rastlin in gob,
  • ne vpijemo in drugače povzročamo hrup, saj s tem plašimo gozdne živali,
  • v gozdu ne kurimo, kurjenje v gozdu je prepovedano,
  • pri rekreativnem nabiranju plodov, zelnatih rastlin, mahov in gob ne presegajmo dovoljene količine,
  • obiskovanje gozdnih rezervatov in pragozdnih ostankov ni dovoljeno.

Pravila obnašanja v gozdu so navedena tudi v Gozdnem bontonu. Ta pod geslom »Skrbno z gozdom!« v okviru desetih točk obiskovalce gozdov posebej opozarja, da smo v gozdu gostje gozda in njegovega lastnika.

V gozdovih, ki jih obiskujemo, v tem času marsikje poteka sanitarna sečnja dreves zaradi sanacije žarišč podlubnikov. Dosledno je potrebno spoštovati opozorila izvajalcev sečnje in spravila. Ni se dovoljeno približevati sečiščem in spravilnim potem, saj s tem najbolj ogrožamo sebe, hkrati pa oviramo gospodarjenje z gozdom. Nespoštovanje približevanja sečišču in spravilni poti ima lahko hude posledice.

Kako pravilno nabiramo gobe

Ob vseh navedenih dejstvih, ki veljajo pri prostem dostopu do gozda in rekreativnem nabiranju plodov, zelnatih rastlin in gob v gozdu, je potrebno pri nabiranju gob še dodatno upoštevati naslednje:

  • Gobo se lahko odtrga le na način, da se ne poškodujemo podgobja, torej, da gobo nežno zavrtimo okoli pokončne osi ali pa, da jo pri tleh odrežemo z nožem.
  • Gobe, ki jih nabiramo morajo biti razvite do te mere, da prepoznamo njene morfološke znake in smo tako tudi zaradi svoje varnosti prepričani, da je to goba za katero zagotovo vemo, da je užitna ter da goba ni na seznamu zaščitenih vrst.
  • Odtrgano gobo skrbno očistimo in jo položimo v košaro oziroma drugo sredstvo za prenašanje, ki mora biti zračno. Nikakor gob ne prenašamo v PVC vrečkah in ostalih vrečkah, ki ne omogočajo pretoka zraka.

Posamezni obiskovalec gozda lahko v smislu rekreativnega nabiranja za lastne potrebe nabere dnevno največ 2 kg gob, razen gob, ki jih je prepovedano nabirati na podlagi predpisa, ki ureja varstvo samoniklih gliv. Prekomerno nabiranje namreč škoduje tako gozdnim rastlinam ter glivi kot tudi celotnemu gozdnemu ekosistemu.

Prav tako lahko obiskovalec gozda rekreativno nabere na dan do 2 kg plodov, mahov in kostanja ter do 1 kg zelnatih rastlin, razen rastlin, ki jih je prepovedano nabirati na podlagi predpisa, ki ureja varstvo zavarovanih rastlinskih vrst.

Nespoštovanje določil rekreativnega nabiranja plodov, zelnatih rastlin in gob v gozdu je prekršek, za katerega je zagrožena globa. Gozdarski inšpektorji bodo v jesenskem času izvajali inšpekcijski nadzor nabiranja gozdnih sadežev in plodov in nedovoljene vožnje v gozdovih.

Z gozdovi ravnajmo spoštljivo. Zavedajmo se, da so preplet gozdne in kmetijske krajine, raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst v gozdu, izjemnost posameznih dreves, obnovljivi viri energije in surovin ter blagodejen vpliv na celotno okolje, le najvidnejše dobrine gozda.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Pojasnila ministrstva v zvezi z energetsko samooskrbo

Pravni okvir, ki ureja samooskrbo

Ukrep samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov energije se izvaja že od leta 2016 in sicer na podlagi Energetskega zakona ter na njegovi podlagi izdane Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije.  

Področje samooskrbe je bilo zaradi prenosa evropske direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov na novo celovito urejeno z Zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE).

Zato je bila letos sprejeta nova Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije – samooskrba po Zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE).

Nova ureditev ohranja osnovni koncept individualne in skupnostne samooskrbe in ga nadgrajuje, saj za končne odjemalce s samooskrbo po novem:

  • določa oprostitev plačila prispevka za povečanje energetske učinkovitosti in oprostitev plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije  v SPTE in iz OVE (delno ali v celoti, odvisno od primera),
  • omogoča vstop v sistem samooskrbe vsem končnim odjemalcem, ki so priključeni na distribucijsko omrežje v Republiki Sloveniji (do sedaj je bila omejena le na gospodinjske in male poslovne odjemalce),
  • omogoča naložbeno pomoč, ki jo bo dodeljeval center za podpore,
  • omogoča pridobitev potrdil o izvoru in podpor za proizvodno električne energije iz OVE po ZSROVE,
  • podrobneje ureja možnost vložitve enostavne vloge za priključitev.

Trenutno veljata oba sistema samooskrbe in se končni odjemalec sam odloči, v kateri sistem samooskrbe se bo vključil. To pomeni, da bodo zanj veljala pravila po Energetskem zakonu (in Uredbi po Energetskem zakonu) ali pravila po ZSROVE (in Uredbi po ZSROVE) – ni pa mogoče pravil »mešati«.

Zaradi izjemno povečanega pripada vlog za izdajo soglasij za priključitev ter vseevropskega pomanjkanja sestavnih delov za sončne elektrarne (zaradi česar veliko odjemalcev ne bi moglo ujeti navedenega roka), bo sistem samooskrbe po Energetskem zakonu na podlagi interventnega Zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo veljal za končne odjemalce, ki distribucijskemu operaterju podajo vlogo za izdajo soglasja za priključitev naprave za samooskrbo do vključno 31. decembra 2023 in ki jih distribucijski operater do vključno 31. decembra 2024 registrira kot končne odjemalce s samooskrbo (torej morata biti izpolnjena oba pogoja).

Oblike samooskrbe

Možni so trije podtipi samooskrbe, v katere se lahko vključijo končni odjemalci:

  • individualna samooskrba: tj. samooskrba za individualne stavbe, in
  • skupnostna samooskrba, ki ima dve možni obliki:

a) samooskrba večstanovanjske stavbe: tj. samooskrba med seboj povezanih končnih odjemalcev v večstanovanjski, poslovno-stanovanjski, stanovanjsko-poslovni, poslovni ali katerikoli drugi stavbi, v katerih sta dva ali več prostorov (bodisi stanovanja, bodisi poslovni prostori) opremljeni vsak s svojim prevzemno-predajnim mestom, ki je priključeno na notranjo nizkonapetostno inštalacijo te stavbe. Za vse opisane možne situacije se uporablja pojem »večstanovanjska stavba«, pri čemer pa uporaba tega pojma ne posega v predpise s področja graditve oz. stanovanjske predpise – namen uporabe tega pojma je preglednost in jasnost uredbe (uporaba tega izraza je smiselna tudi ob upoštevanju predvidevanj, da se bo tovrstna samooskrba predvidoma v največji meri izvajala v večstanovanjskih stavbah);

b) samooskrba skupnosti za oskrbo z energijo iz obnovljivih virov energije: to je samooskrba med seboj povezanih odjemalcev v vseh ostalih primerih, to so odjemalci, katerih merilna mesta niso vezana na notranjo nizkonapetostno inštalacijo istega objekta oz. lokacije, vendar pa so priključeni na distribucijsko omrežje v RS (v primeru samooskrbe po ZSROVE) oz. na omrežje iste TP (v primeru samooskrbe po EZ-1) in se povežejo v samooskrbno skupnost z namenom koriščenja električne energije, proizvedene v napravi za samooskrbo. Na tak način bodo koristi sistema samooskrbe lahko deležni tudi tisti, ki je sicer ne bi mogli biti, to so npr. tisti, ki živijo v hišah, ki za postavitev naprave za samooskrbo niso primerne (npr. niso dovolj osončene), saj bo lahko naprava za samooskrbo postavljena na drugem objektu (lahko tudi npr. na strehi šole, gasilskega doma …).

Državni zbor je 13. septembra 2022 sprejel Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, ki določa, da če gospodarska družba, v kateri ima država ali lokalna skupnost kapitalsko naložbo, investira v nove projekte za proizvodnjo električne energije iz sončne energije, ki so enaki ali večji od 250 kW inštalirane moči, mora oblikovati skupnost na področju energije iz obnovljivih virov energije ali skupnostno samooskrbo ter vsaj 25-odstotni delež letno proizvedene električne energije iz skupnostne samooskrbe brezplačno nameniti oskrbi gospodinjskih odjemalcev. Državljanom, sploh tistim, ki imajo tehnične, ekonomske ali druge ovire, ki jim preprečujejo investicijo v samooskrbo v lastnem domu, svetujemo, da so pozorni na takšne investicije, in se aktivno vključujejo v pozive teh gospodarskih družb.

Spodbude v naložbo samooskrbe

V luči številnih dejavnikov, ki imajo vpliv na cene energentov, je zanimanje za samooskrbo z električno energijo izredno, zato pozivamo vse, ki to lahko storijo, da se odločijo za investicijo tudi brez čakanja na nov razpis Eko sklada. Dejstvo je, da je ob naraščajočih cenah investicija v sončno elektrarno smiselna naložba, ki se bo hitro povrnila, hkrati pa bo odjemalcu zagotovila tudi manjšo izpostavljenost nestabilnim svetovnim trgom z energenti in zanesljivo oskrbo. Vlada bo sicer samooskrbi iz fotovoltaičnih naprav preko Eko sklada namenila dodatnih 20 milijonov evrov.

Trenutno je v javni obravnavi sprememba odloka porabe sredstev iz Podnebnega sklada, kjer je predvideno povečanje sredstev za nepovratne finančne spodbude za naprave za samooskrbo, in sicer v višini dodatnih 20 milijonov evrov.

Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) določa, da se bo v bodoče dodeljevanje nepovratnih sredstev za naprave za samooskrbo »preselilo« z Eko sklada na Center za podpore, ki vzpostavlja sistem za dodeljevanje naložbene pomoči, saj je potrebno določiti pravilno ekonomiko tega mehanizma. Ob tem dodajamo, da bodo do naložbene pomoči po ZSROVE upravičeni odjemalci, ki se bodo vključili v sistem samooskrbe po ZSROVE, ki je drugačen kot sistem samooskrbe po Energetskem zakonu (po ZSROVE ni net-meteringa).

Trenutno največja ovira pri spodbujanju samooskrbe so soglasja

Za vzpostavitev samooskrbe (po Energetskem zakonu ali po ZSROVE) je potrebno od distribucijskega operaterja SODO pridobiti soglasje za priključitev naprave. To nalogo po pooblastilu SODO opravljajo družbe Elektro Ljubljana d.o.o., Elektro Celje d.o.o., Elektro Primorska d.o.o., Elektro Gorenjska d.o.o., Elektro Maribor d.o.o.

V zadnjih letih, posebej pa v letu 2022 zaradi visokih cen energije, zaznavamo izjemen porast interesa ljudi, da bi vzpostavili samooskrbo, postopkovna obravnava vlog za izdajo soglasij s strani distribucijskega operaterja in njegovih pooblaščencev pa se temu še ni uspela ustrezno prilagoditi. Pričakovanja tudi te vlade so, da bodo odgovorna podjetja ustrezno naslavljala te izzive in uvedla takojšnje ukrepe za odpravo zamud. Ministrstvo za infrastrukturo, kot pristojno ministrstvo za področje energetike, ne more presojati konkretnih tehničnih rešitev in omejitev, ki nastajajo pri konkretnih situacijah, saj so za to pristojne elektrodistribucijske družbe, ki imajo po pooblastilu SODO d.o.o. v upravljanju elektrodistribucijska omrežja v Sloveniji. Prav tako ministrstvo ne more posegati v upravne postopke, ki jih vodijo elektrodistribucijske družbe. V kolikor pristojni elektrodistribucijski operater zavrne vlogo za soglasje za priključitev naprave za samooskrbo, imate možnost pritožbe. V skladu z Zakonom o oskrbi z električno energijo  vam mora elektrodistribucijski operater ustrezno utemeljiti razloge za omejeno priključno moč vaše naprave za samooskrbo na podlagi objektivnih ter tehnično in ekonomsko upravičenih meril in vam te razloge tudi pisno sporočiti. Elektrodistribucijski operater vam mora omogočiti tudi vpogled v vso dokumentacijo, povezano z zavrnitvijo oziroma omejitvijo.

Pred naložbo v samooskrbo je potrebno preveriti in upoštevati skladnost s prostorskim izvedbenim aktom vaše občine ter zmogljivost distribucijskega omrežja, zato predlagamo, da se v zvezi s tehničnimi omejitvami in upoštevanju ostalih predpisov obrnete na za to usposobljene strokovnjake.

Vlada se je s koalicijsko pogodbo 2022–2026 zavezala, da bo reorganizirala elektrodistribucijski sistem z namenom pospešiti investicije v omrežje. Zavedati pa se je potrebno, da je količina priključenih fotovoltaik v obstoječem nizkonapetostnem omrežju omejena, teh omejitev pa ni mogoče odpraviti prej kot v nekaj letih. Sedanje distribucijsko omrežje v Sloveniji, ki je nastajalo in se razvijalo skozi desetletja, ni zasnovano za odjeme, kot se dandanes pojavljajo s toplotnimi črpalkami in e-mobilnostjo na eni strani in priklop množice razpršenih proizvodnih naprav električne energije iz OVE.

Priključne moči posameznih odjemalcev so razmeroma visoke, a se le redko zgodi, da odjemalec dejansko potrebuje celotno priključno moč. Omrežja so zato zgrajena z upoštevanjem t. i. faktorja istočasnosti, mnogo šibkeje, kot je vsota vseh priključnih moči. Sončne elektrarne in toplotne črpalke, pa tudi elektro polnilnice, prinašajo dejansko veliko višji faktor istočasnosti: ko poleti posije sonce, bodo vse sončne elektrarne v isti ulici proizvajale na maksimalni moči, istočasno. Tudi toplotne črpalke izrazito dvigujejo tako porabo elektrike kot tudi faktor istočasnosti, a za razliko od sončne elektrarne se to dogaja pozimi. Če bi bila proizvodnja razpršenih virov sočasna s porabo, bi bil vpliv na omrežje nevtralen. Ker pa proizvodnja razpršenih virov ne sovpada s porabo, se pojavi negativen vpliv na sedanje omrežje, saj ni bilo zgrajeno za tako visok faktor istočasnosti, da bi še zagotavljalo zanesljivo in varno oskrbo z električno energijo.

Že danes pa je v sedanje omrežje mogoče priključevati večje sončne elektrarne, zlasti v bližini industrijskih con, kjer se običajno nahajajo tudi večji odjemalci električne energije. Te se priključujejo na srednje napetostno ali celo na visoko napetostno omrežje, kar pa v primeru sončnih elektrarn na strehah družinskih hiš ni mogoče, saj se priklapljajo na nizko napetostno omrežje. Gradnja večje sončne elektrarne npr. skupne nazivne moči 1 MW, ki se priklopi na srednje napetostno omrežje, je cenejša, kot če se ista količina skupne nazivne moči manjših sončnih elektrarn na družinskih hišah, razpršeno priključuje na distribucijsko nizko napetostno omrežje, in sicer tako z vidika stroškov postavitve same sončne elektrarne kot tudi z vidika stroškov priključevanja. Takšne projekte lahko izvedejo posamezni večji investitorji, mogoče pa je tudi vlaganje večjega števila malih vlagateljev v različnih poslovnih modelih, lahko kot OVE skupnost ali energetska skupnost.

Doslej je bilo v elektrodistribucijsko omrežje vsako leto izvedenih za okrog 120 milijonov evrov investicij. Investicije so v letu 2022 zastale zaradi interventne zakonodaje, sprejete februarja 2022, ki je začasno ukinila omrežnino, glavni vir financiranja investicij. Takšen poseg je bil izjemno škodljiv in v nasprotju z veljavnimi strateškimi dokumenti in sistemsko zakonodajo (Zakon o oskrbi z električno energijo). Po veljavnem Nacionalno energetskem in podnebnem načrtu je treba namreč vlaganja v distribucijsko omrežje dvigniti za 350 odstotkov, torej na 420 milijonov evrov investicij na leto. Izpad omrežnine v letu 2022 bo tako težko v kratkem času nadoknaditi, se pa pripravljajo ukrepi, ki bodo ta izpad ublažili.

Aktivnosti Ministrstva za infrastrukturo

Ministrstvo za infrastrukturo si je že in si bo še naprej z ukrepi prizadevalo učinkovito odpravljati administrativne, postopkovne in tehnične ovire za nadaljnji razvoj in integracijo obnovljivih virov energije (OVE), ki imajo praktično neomejen potencial tako pri proizvodnji električne energije kot tudi v sektorju ogrevanja, s katerim lahko zagotavljamo večjo energetsko samozadostnost in hkrati dosegamo razogljičenje. Ministrstvo in SODO d.o.o. sta v ta namen že spremenila nekatere omejevalne določbe predpisov, še naprej pa bosta spremljala tudi delo elektrodistribucijskih družb, posebej na področju priključevanja obnovljivih virov in pri nadgradnji elektrodistribucijskega sistema.

Na Ministrstvu za infrastrukturo se izvaja projekt »Omogočanje uvajanja obnovljivih virov v elektroenergetskem sektorju v Sloveniji«, ki bo identificiral potenciale in ovire umeščanja OVE projektov v prostor ter identificiral potencialne lokacije z vidika omrežja in varovanih območij za priključitev večjih proizvodnih naprav. Prav tako se pripravlja zakon, ki bo uredil pospeševanje izdajanja dovoljenj za objekte z namenom pridobivanja električne energije iz OVE, med katere spadajo tudi sončne elektrarne. Začetek javne obravnave predloga zakona je predviden v septembru 2022.

Poleg omenjenega projekta in zakona je vlada ministru, pristojnemu za energijo naložila, da skupaj s sistemskim in distribucijskim operaterjem pripravi načrt povečanja zmogljivosti proizvodnje električne energije iz sončne energije s ciljem za 1000 MW do leta 2025, na primernih lokacijah. Na ministrstvu se intenzivno pripravlja končni načrt za dosego cilja proizvodnje električne energije iz sončne energije, ki bo vseboval tudi ustrezne predloge operaterjev in bo takoj po sprejetju tudi javno objavljen.

SODO pripravlja tudi aplikacijo, kjer bodo razvidne lokacije, na katerih  je mogoče priključiti (večje) OVE proizvodne enote in bo predvidoma na voljo še letos.

Na podlagi ZSROVE je predviden tudi sprejem dolgoročnega časovnega načrta doseganja ciljev spodbujanja proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije za naslednjih pet let. V tem načrtu se za dosego omenjenih ciljev konkretno predvidevajo finančna sredstva in navajajo tehnologije, med drugim pa bo vključeval tudi ukrepe glede vzpodbujanja samooskrbe.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo.

Vlada sprejela dolgoročni načrt za doseganje ciljev glede obnovljivih virov energije

Vlada je sprejela prvi Dolgoročni časovni načrt za doseganje ciljev spodbujanja proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije za pet let v Sloveniji.

Gre za ključen dokument, ki je obenem celovit pregled vseh razpoložljivih ukrepov in spodbud ter podlaga za zagotavljanje stabilnosti finančnih podpor, med drugim z opredeljeno določeno namensko porabo prispevka za obnovljive vire energije.

Zaradi nastopa podnebnih sprememb in boja proti njim se je na nivoju Evropske unije pravno določilo usklajeno doseganje ciljev na ravni držav članic, kar se odraža pri načrtovanju politik in ukrepov tudi na področju energetike. V ta namen je bila v sklopu zakonodajnega paketa »Čista energija za vse Evropejce« (t.i. Clean Energy Package) sprejeta direktiva, ki določa obveznost države članice, da ta sprejme dolgoročni časovni načrt, v katerem mora predvideti pričakovano dodelitev podpor, pri čemer za referenco zajema obdobje vsaj petih let, v primeru težav pri proračunskem načrtovanju pa obdobje treh let.

V skladu z Zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije je vlada zato vsaki dve leti (do 31. decembra) zavezana sprejeti dolgoročni časovni načrt doseganja ciljev spodbujanja proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije za pet let, pri čemer pa mora vsaj za dve leti predvideti obseg sredstev, zbranih iz virov sredstev za podpore, kot so opredeljeni v omenjenem zakonu in, obseg sredstev, ki so namenjena za posamezni ukrep za doseganje ciljev spodbujanja rabe obnovljivih virov energije, okvirni časovni razpored in pogostost javnih pozivov, način in časovnico prerazporeditve sredstev, v kolikor ta niso porabljena v predvidenem obdobju, po potrebi pa določiti tudi vključevanje Republike Slovenije v mehanizme mednarodnega sodelovanja za doseganje deleža energije iz obnovljivih virov.

Glede zelenega prehoda je razogljičenje energetskega sistema s povečano rabo obnovljivih virov nujno za doseganje podnebnih ciljev Evropske unije v letih 2030 in 2050. Neodvisno od tega pa je zaradi energetske krize in možnosti motenih dobav energentov v prihodnosti treba znižati uvozno odvisnost Republike Slovenije in povečati zanesljivost oskrbe z energijo domačega izvora.

V skladu z zakonom je vlada 23. decembra 2021 v okviru Letne energetske bilance za leto 2021 že sprejela nekatere vsebine, ki se zdaj celovito urejajo tudi v tem načrtu. Vsebine, ki so bile urejane z Letnimi energetskimi bilancami 2021, se ob upoštevanju aktualnih razmer na energetskih trgih in podatkih iz tekočega leta z načrtom spreminjajo in nadgrajujejo.

V načrtu je med ostalim izračun, da bo ob upoštevanju zniževanja prispevkov zaradi regulacije cen električne energije v letu 2022 zbranih 113 milijonov evrov prispevkov za obnovljive vire energije, za leto 2023 pa se načrtuje, da bo ta znesek znašal že 150 milijonov evrov.

Dokument prav tako predvideva, da bo v letu 2022 za izplačevanje podpor implementaciji uporabe obnovljivih virov energije porabili 110 milijonov evrov, za statistične prenose iz leta 2021 pa 15 milijonov evrov.

V letu 2023 so načrtovani novi izdatki, in sicer za naložbeno pomoč po novo zastavljeni shemi za samooskrbo ter za neposredno podporo proizvodnim napravam iz obnovljivih virov energije do 500 kW, nekoliko več pa tudi za statistične prenose iz leta 2022 (20 milijonov evrov).

Ministrstvo za infrastrukturo od Agencije za energijo pričakuje, da bo izvajala dva javna poziva letno za vstop v podporno shemo obnovljivim virom energije, seveda ob upoštevanju novega interventnega zakona, s katerim se ukinjajo podpore napravam za Soproizvodnjo toplote in električne energije na zemeljski plin.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo.

Začenja se 51. redno zasedanje Sveta Organizacije združenih narodov (OZN) za človekove pravice

Danes se v Ženevi začenja 51. redno zasedanje Sveta Organizacije združenih narodov (OZN) za človekove pravice. Slovenija bo aktivno sodelovala v razpravah in pogajanjih o pobudah, prav tako bo v imenu regionalne skupine držav vložila resolucijo o svetovnem programu za izobraževanje za človekove pravice. Skupaj z Argentino in Brazilijo bo predlagala tudi podaljšanje mandata neodvisne izvedenke Združenih narodov za pravice starejših.

Države se bodo na prihajajočem zasedanju osredotočile tako na vsebinska vprašanja kot na stanje človekovih pravic po posameznih državah, med katerimi bodo v ospredju človekove pravice v Afganistanu, Nikaragvi, Mjanmaru, Etiopiji, Burundiju, Siriji, Ukrajini, Belorusiji, Venezueli, Kongu, Južnem Sudanu, Kambodži, Somaliji in Centralnoafriški republiki (CAR). Evropska unija si bo na zasedanju prizadevala za obnovo mandata posebnega poročevalca za Afganistan in Burundi ter mednarodne komisije za Etiopijo.

Na tematskih področjih bodo med drugim naslovljeni dostop domorodnih ljudstev do čiste pitne vode in sanitarij, pravica do zasebnosti v luči tehnološkega razvoja, problematika arbitrarnih pridržanj in prisilnih izginotij, pravice starejših, pravica do dela v kontekstu podnebnih sprememb in vprašanje rasne diskriminacije.

Slovenija bo na zasedanju skupaj z drugimi državami članicami Platforme za izobraževanje za človekove pravice, ki jo sestavljajo Brazilija, Kostarika, Italija, Maroko, Filipini, Senegal, Tajska in Slovenija, vlagala resolucijo o Svetovnem programu za izobraževanje za človekove pravice, s katero se začenjajo priprave na peto fazo svetovnega programa, ki je trenutno osredotočen na izobraževanje za človekove pravice za mlade. Ob iztekanju triletnega mandata neodvisne izvedenke Združenih narodov za pravice starejših, ki ga trenutno opravlja avstrijska strokovnjakinja Claudia Mahler, bodo Argentina, Brazilija in Slovenija predlagale nadaljevanje tega pomembnega dela za čas treh let.

V okviru zasedanja bodo organizirani interaktivni dialogi z različnimi nosilci tematskih mandatov posebnih postopkov Sveta za človekove pravice. Slovenija bo v razpravah sodelovala skladno z nacionalnimi prioritetami s področja zunanje politike in človekovih pravic in stališči EU, posebno pozornost bo namenjala razpravam o pravicah starejših, vpenjanju perspektive spola v delovanje OZN, enakosti spolov in povračilnim ukrepom zoper civilno družbo. Slovenija bo na zasedanju naznanila tudi vmesno univerzalno periodično poročilo (UPP), ki ga države prostovoljno pripravljajo v obdobju med periodičnimi pregledi v Ženevi.

Zasedanje se bo zaključilo 7. oktobra 2022. Slovenija v vlogi opazovalke sodeluje na razpravah in pogajanjih, samostojno in v sodelovanju z drugimi državami vlaga resolucije in predstavlja skupne izjave, med pomembnimi prioritetami pa je tudi angažma s predstavniki civilne družbe.

Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve.

Umrla je kraljica Elizabeta II.

V 97. letu starosti je umrla britanska kraljica Elizabeta II. Čeprav se ji prestol sprva ni obetal, je vladala sedem desetletij. Le nekaj ur po njeni smrti so uslužbenci njenega veličanstva sprožili postopek za primer njene smrti, imenovan Operation London Bridge. Postopek predvideva verigo dejanj in dogodkov, in sicer od obveščanja javnosti do desetdnevnega žalovanja. Kraljico Elizabeto je ob njeni smrti nasledil sin Karel, ki si je izbral ime kralj Karel III.

Analiza Ministrstva za pravosodje: na podlagi neustreznih pravnih podlag uvedenih nekaj več kot 62.000 prekrškovnih postopkov

Vlada se je na 14. redni seji seznanila z Analizo pravnih podlag, ki so bile uporabljene v prekrškovnih postopkih proti posameznikom zaradi kršitev ukrepov zoper virusno bolezen COVID-19. V analiziranem obdobju je bilo uvedenih približno 62.000 prekrškovnih postopkov, skupen znesek glob za prekrške po Zakonu o nalezljivih boleznih in Zakonu o javnih zbiranjih za vse kategorije storilcev prekrškov pa znaša 5.754.540,63 evrov. 

V okviru priprave analize so se pregledale pravne podlage in odloki, na osnovi katerih so bili v času epidemije (od 12. marca 2020 do 30. maja 2022) proti posameznikom in pravnim osebam uvedeni različni prekrškovni postopki. 

Cilj analize je odprava tistih glob, ki so bile izvedene na podlagi neustavnih, nezakonitih oziroma nesorazmernih ukrepov. Postopki glede prekrškov, ki so bili uvedeni ustavno, zakonito, na podlagi ustreznih ukrepov, niso bili vključeni v analizo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v svojih odločbah ugotovilo, da so 2., 3. in 4. točka prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih v neskladju z Ustavo zaradi kršitve načela legalitete (120. člen Ustave). Na podlagi teh določb je Vlada RS sprejemala odloke, ki so  v primeru prekrška iz 14. točke prvega odstavka 57. člena ZNB, prekrška iz tretjega odstavka 57. člena ZNB in prekrška iz 10. točke prvega odstavka 54. člena ZNB »napolnili« vsebino (znake) navedenih prekrškov.

Strokovna analiza je zato omejena na ukrepe, ki jih je Vlada RS v navedenem obdobju sprejemala na podlagi 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (tako za fizične kot tudi pravne osebe), in delno na podlagi Zakona o javnih zbiranjih – prekrški organizatorjev javnih zbiranj.

Ključno merilo pri pripravi analize je bilo načelo ustavnosti, zakonitosti in sorazmernosti – saj so  izključno ta merila tista, na osnovi katerih je posamezni Vladi omogočeno, da omejuje človekove pravice.

Ugotovitve analize:

  • V času od 15. marca 2020 do 30. maja 2022 je bilo za obvladovanje nalezljive bolezni COVID-19 izdanih 533 odlokov.
  • V analiziranem obdobju je bilo na podlagi neustreznih pravnih podlag uvedenih nekaj več kot 62.000 prekrškovnih postopkov.
  • Podatki kažejo, da so bili v prekrškovnih postopkih pretežno obravnavani posamezniki – na posameznike se je nanašalo cca. 93% zadev, na pravne osebe pa cca. 7% zadev.
  • Skupen znesek glob za prekrške po ZNB in ZJZ za vse kategorije storilcev prekrškov znaša 5.754.540,63 evrov, od tega je bilo prostovoljno plačanih 1.765.592,58 evrov (cca. 30%), v prisilni izterjavi pa je 3.988.948,05 evrov (cca. 70%).

Vlada je Ministrstvu za pravosodje naložila, da na podlagi Analize, v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve in Službo Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, do 31. januarja 2023 pripravi normativne rešitve v zvezi s prekrškovnimi postopki, ki so se vodili v času obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 na podlagi neustreznih pravnih podlag.

Vir: Ministrstvo za pravosodje.

Odstop od vsebine dosedanje sodne prakse glede vprašanja višine oškodovančevega soprispevka

V obravnavani zadevi gre za vprašanje višine oškodovančevega soprispevka, ker je vede prisedel k pijanemu vozniku. Gre tudi za to, da se je v tej zadevi Vrhovno sodišče soočilo z odstopom nižjih sodišč od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča.

S tem, ko sta nižji sodišči ob bistveno enakih dejanskih okoliščinah tožniku pripisali 65 % delež lastnega prispevka, drugače, kot jih je za bistveno enaka ravnanja oškodovancem pripisovala ustaljena sodna praksa, sta obšli ustaljeno sodniškopravno vsebino na tretjem odstavku 153. člena ter 171. člena OZ temelječega materialnopravnega pravila.

Revident je imel v tem delu torej prav. To je Vrhovnemu sodišču narekovalo, da znova opravi materialnopravno vrednotenje. Pri tem je odstopilo od vsebine dosedanje sodne prakse, saj je ta pretirano toga (monolitna), neobčutljiva za razlikovanje različnih položajev ter tudi sicer po vrednotnem sporočilu o 20 % soprispevku oškodovanca ne ustreza več času, ki poudarja pomen posameznikove odgovornosti za lastna ravnanja.

Tožnik ni bil skrben do samega sebe. Skupaj z voznikom se je podal v nevarno avanturo, ki se je nato tudi tragično iztekla. Zavarovanec tožene stranke je pri tem prednjačil. Raven alkohola pri njem je bila že na mejnem prehodu 2,6 g/kg, v času nezgode celo prek 3 g/kg. Upravljal je z avtomobilom, ki je nevaren zato, ker se s svojo maso in ob večji hitrosti, ko gre nekaj narobe, lahko znajde s svojo gibalno količino v nepredvidljivem kavzalnem vrtincu. Ko pa je voznik opijanjen (kar je hkrati protipravno, krivdno ravnanje) v tej vzročni shemi rizike zgolj zvišuje. Bolj, ko je pijan, bolj jih zvišuje, bolj prevladujejo in kavzalni vrtinec je bolj in bolj smrtonosen. Tožnik je bil pri tem zviševanju rizika soudeležen ter je nanj pristajal.

Ker je šlo za njuno skupno pijančevanje, je mogoče po presoji Vrhovnega sodišča, oba vrednotna vzroka enakovredno umeriti na tehtnici. Glede na razloge v 47. točki te sodbe to narekuje, da bo ob pravilni uporabi 171. člena OZ tožnik upravičen do za polovico zmanjšane odškodnine ali povedano numerično, da znaša njegov soprispevek 50 %.

Vir: Sodba II Ips 50/2021 z dne 20. aprila 2022.

The Prodigal Son Demanding his Inheritance

Razlog dedne nevrednosti

Osrednji očitek, na katerega tožnica opira svojo tezo o toženkini dedni nevrednosti,2 se nanaša na položaj, v katerem se je pokojnica znašla po smrti svojega partnerja. Tedaj se je bila namreč primorana izseliti iz njunega dotlej skupnega doma. Drugega (svojega) bivališča ni imela na razpolago. Približno v tistem času ji je bila diagnosticirana tudi Parkinsonova bolezen, zaradi katere je potrebovala pomoč.

Toženka ji tedaj ni ponudila, naj se preseli k njej v Koper.

Razlog dedne nevrednosti iz 4. točke 126. člena ZD mora v konkretnem primeru – drugače kot je to predvideno v 1. točki 42. člena ZD glede razdedinjenja – vsebovati vzročno zvezo med dedičevo opustitvijo nudenja pomoči (oz. kršitev preživninske obveznosti) na eni strani ter konkretno prizadetost zapustnika zaradi opustitve potrebne pomoči na drugi strani. Če gre življenje drugo pot in je za zapustnika poskrbljeno, je ta lahko prizadet le moralno. Na takšno prizadetost se lahko tudi odzove z razdedinjenjem. Dedna nevrednost, nasprotno, učinkuje tudi brez zapustnikove poslednjevoljne odredbe in se tudi ne nanaša zgolj na izključitev možnosti nujnega dedovanja, marveč se razteza na vse dedne položaje. Zato ne zadošča le hujša kršitev moralne obveznosti, ki bi sleherni zapuščinski postopek potencialno sprevrgla v moralno očitanje in razsojanje, marveč se zahteva, da je bil zapustnik realno ogrožen zaradi dedičeve brezbrižne ali celo sovražne pasivnosti.

Ker ta pogoj v obravnavani zadevi ni podan, je Vrhovno sodišče presodilo, da toženka ni dedno nevredna.

Vir: Sodba II Ips 75/2020 z dne 16. februarja 2022.

2 Ta pravda izvira iz zapuščinskega postopka po A. A. Tožnica je njena sestra in oporočna dedinja. Toženka je zapustničina hči, ki je v zapuščinskem postopku uveljavljala nujni dedni delež. Tožnica ji je oporekala, da je dedno nevredna. Oprla se je na 4. točko 126. člena Zakona o dedovanju. Ta dedno nevrednost navezuje na položaj, ko se je potencialni dedič huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi če ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči.