Danes, 26. novembra 2014, so mediji objavili novico, da je Specializirano državno tožilstvo RS proti nekdanjemu predsedniku uprave Intereurope Andreju Lovšinu vložilo tožbo za odvzem skoraj 900.000 evrov domnevno nezakonito pridobljenega premoženja.

Postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora

Gre za pravdni postopek, ki se začne s tožbo, ki jo tožeča stranka (državni tožilec Specializiranega državnega tožilstva RS) vloži zoper lastnika kot toženo stranko. Postopek je urejen v Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Pravilen izraz je torej odvzem premoženja nezakonitega izvora.

Državni tožilec v tem postopku navaja dejstva in predlaga dokaze, iz katerih izhaja domneva nezakonitosti izvora premoženja tožene stranke.[1] Če je bilo premoženje nezakonitega izvora preneseno na povezano osebo, državni tožilec navaja tudi dejstva in predlaga dokaze, iz katerih izhaja, da je bil prenos opravljen brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti. Če gre za ožje povezano osebo ali ožjega družinskega člana, pa navaja dejstva in dokaze, iz katerih izhaja domneva o brezplačnosti prenosa.[2]

Pravdni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora je nujen in zadeve se obravnavajo prednostno. Narok za glavno obravnavo sodišče razpiše najkasneje v treh mesecih po prejemu odgovora na tožbo.

Nadaljuj z branjem “Kaj pomeni odvzem premoženja nezakonitega izvora” →