Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je objavilo predlog Zakona o posebni trošarini na brezalkoholne pijače z vsebnostjo sladkorja oziroma sladil. S tem je tudi odprlo javno razpravo, ki bo trajala do 8. decembra 2014. Krovni nosilec zakona je Ministrstvo za finance (MF). Pri njegovi pripravi pa poleg MKGP sodeluje tudi Ministrstvo za zdravje.

Dokument razkriva, da je osnovni cilj predloga zakona uveljaviti ekonomski instrument, ki bo upočasnil rast porabe sladkih brezalkoholnih pijač, in s tem prispevati k manjšemu vnosu enostavnih in prostih sladkorjev v prehrano ljudi, ter dolgoročno, k izboljšanju zdravstvenega stanja predvsem mlajše populacije, ki v pretežni meri posega po teh pijačah.[1]

V vladi opozarjajo na različne študije, ki ugotavljajo, da ima prekomerno uživanje sladkih brezalkoholnih pijač, zlasti zaradi velike vsebnosti (naravnega ali dodanega) sladkorja, številne negativne učinke na zdravje. Med temi so zlasti debelost, zvišana vrednost krvnega sladkorja, diabetes tipa 2, zvišan krvni pritisk in dislipidemije. Študije navajajo kot posebej ranljivo skupino mladostnike, saj je mogoče pri njih zaznati veliko negativnih učinkov na zdravje. Poleg tega se poraba sladkih brezalkoholnih pijač pri mlajših še povečuje.[2]

Države se poslužujejo različnih ukrepov, da bi omejile uporabo teh pijač. Med njimi najdemo različne nacionalne programe, katerih cilj je ozaveščanje potrošnikov o (negativnih) posledicah uživanja nekaterih vrst pijač, in ekonomske ukrepe, kot je povišanje cen takih izdelkov. Vlada se pridružuje slednjim in pojasnjuje, da se kot eden takih ekonomskih instrumentov kaže tudi dodatna (posebna) obdavčitev sladkorja v brezalkoholnih pijačah, saj je eden bistvenih razlogov za veliko razširjenost teh pijač njihova cenovna dostopnost.

Proizvajalci pijač zelo kritični do predloga zakona

Čeprav bi sprejem zakona grobo posegel v dohodke slovenskih podjetij, ki proizvajajo sladke brezalkoholne pijače, predlog zakona ne vsebuje temeljitejših ocen posledic njegovega sprejema. Vlada preprosto ocenjuje, da je zlasti zaradi podatkov o negativnih posledicah prekomernega uživanja sladkih pijač na zdravje mladostnikov treba tudi pri nas sprejeti ukrepe za zmanjšanje porabe teh pijač. V ta namen predlaga posebno trošarino, s katero se obdavčijo brezalkoholne pijače v odvisnosti od njihove vsebnosti sladkorja (vključno s sladili), upoštevaje progresivno lestvico. Pri tem ocenjuje, da se bodo stroški posebne trošarine prevalili na potrošnike, drobnoprodajne cene teh pijač pa se bodo zvišale.[3] To bo pomenilo manjšo cenovno privlačnost brezalkoholnih pijač z večjo vsebnostjo sladkorja in sladil.[4]

Manj nakupov, več zdravja. Pa tudi manj denarja za proizvajalce, kot sta Fructal in Dana. Ti glasno nasprotujejo uvedbi trošarine v sektorju, ki ima že zdaj večmilijonsko izgubo. Že oktobra je Tatjana Zagorc iz zbornice trgovinskih in živilskih podjetij poudarila, da je »v Sloveniji registriranih 15 družb v sektorju proizvodnje brezalkoholnih pijač, ki zaposlujejo 366 ljudi. Ta sektor ustvari 55 milijonov prihodkov, čista izguba pa je v lanskem letu znašala štiri milijone evrov«.[5] Pri GZS pa tudi opozarjajo, da bo  škoda, ki jo bo povzročil zakon, po nekaterih ocenah znašala 30 milijonov evrov.[6] Davek pa naj bi prinesel letno približno 4,7 mio evrov prihodkov v proračun.

Nekaj odzivov na predlog zakona na Twitterju:

https://twitter.com/opica/status/539784506224697344

https://twitter.com/NejcHladnik/status/538660461374222336

Zdravstvena stroka je za … več ukrepov

Da so sladke brezalkoholne pijače škodljive zdravju, ni dvoma. Zdravstvena stroka je enotna, da je njihovo uporabo treba omejiti, vendar pri tem predlaga več ukrepov (npr. davek naj se uporabi za odpravljanje posledic sladkorne bolezni, za bolj zdravo prehrano otrok in mladostnikov, za preventivne programe v zdravstvu in morda za subvencioniranje sadja in zelenjave).[7]

Zavezanci, osnova za izračun in druge določbe

Zavezanec za posebno trošarino bi bila vsaka oseba, ki v okviru opravljanja ekonomske dejavnosti na območju Slovenije proizvaja, uvaža oziroma vnaša iz drugih držav članic EU izdelke, ki so v skladu z zakonom predmet posebne trošarine. Zavezanec bi bila tudi druga oseba, ki predmete posebne trošarine proizvaja, vnaša oziroma uvaža v takih količinah, da to kaže na komercialni značaj teh količin. Zavezanec pa ne bi bila tista oseba, ki sicer proizvaja brezalkoholne pijače, vendar pa količina teh brezalkoholnih pijač ne presega meje, ki jo določa zakon.

V skladu s predlogom zakona je osnova za izračun trošarine količina brezalkoholnih pijač ali pripravkov za pijače v obliki sirupa izražena v litrih oziroma količina pripravkov za pijače v obliki praškov tablet ali v drugih oblikah, izražena v kilogramih. Posebna trošarina na brezalkoholne pijače z dodanim sladkorjem bi veljala za pijače, ki na liter vsebujejo nad 10 g sladkorja.

Znesek trošarine bi se plačeval v skladu z naslednjo progresivno lestvico:

1. 0,050 evra na liter brezalkoholne pijače z vsebnostjo sladkorja nad 10 g/l do vključno 50 g/l,
2. 0,075 evra na liter brezalkoholne pijače z vsebnostjo sladkorja nad 50 g/l do vključno 100 g/l,
3. 0,100 evra na liter brezalkoholne pijače z vsebnostjo sladkorja več kakor 100 g/l,
4. 0,100 evra na liter brezalkoholne pijače z vsebnostjo sladil,
5. 0,100 evra na liter pripravka za pijače v obliki sirupa,
6. 0,100 evra na kilogram pripravkov za pijače v obliki praškov tablet ali v drugih oblikah,
7. 0,200 evra na liter energijske pijače.

Za brezalkoholne pijače, ki vsebujejo sladkor in sladila, bi se plačevalo 0,100 evra na liter brezalkoholne pijače z vsebnostjo sladil.

Določene so tudi oprostitve plačila trošarine in možnost vračila trošarine v skladu s pogoji, ki jih določa ta zakon. Oprostitev plačila posebne trošarine bi veljala za diplomatska predstavništva, konzulate in mednarodne organizacije. Pod določenimi pogoji bi bilo mogoče tudi vračilo zneska trošarine.

Za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona bi bila pristojna Finančna uprava RS.

Zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, njegova uporaba pa je vezana na odobritev Evropske komisije.

Ozaveščanje kot alternativa

Problem je večplasten, zato je težko pričakovati, da bo trošarina zmanjšala število primerov diabetesa in drugih vrst bolezni. Te so posledica različnih dejavnikov, uživanje sladkih brezalkoholnih pijač pa je le eden od njih.

K izboljšanju razmer lahko pripomore ozaveščanje ljudi prek nacionalnih kampanj, izobraževalnih programov in na druge »nedavčne« načine. Proizvajalci bodo v vsakem primeru utrpeli določeno izgubo, toda učinek ne bo tako grob in nenaden kot pri predvidenem davku.

MF poziva državljane naj pripombe in predloge na dokument posredujemo do 8. decembra na e-naslov gp.mkgp@gov.si ali na naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, “Pripombe na zakon o posebni trošarini”, Dunajska 22, 1000 Ljubljana.

---

[1] Predlog EVA 2014-1611-0077: Zakon o posebni trošarini na brezalkoholne pijače z vsebnostjo sladkorja oziroma sladil.
[2] Prav tam.
[3] Vlada konkretno ocenjuje, da se bodo sladke pijače v prodaji na drobno in gostinstvu v povprečju podražile za 10 odstotkov, kar bo pomenilo 0,1 o.t. prispevka k inflaciji v mesecu uveljavitve zakona. Pričakuje se, da bo to vplivalo na spremembo potrošniških navad in da se bo poraba sladkih brezalkoholnih pijač v srednjeročnem obdobju zmanjšala. S posledično zmanjšanim uživanjem pijač, ki jim je dodan sladkor, je mogoče pričakovati dolgoročne učinke na izboljšanje prehranjevalnih navad ter umiritev naraščajočega trenda porasta debelosti, sladkorne bolezni tipa 2 in drugih bolezni ter z njimi povezanimi stroški zdravljenja in dolgoročno doprinesti k podaljševanju let življenja prebivalcev, ki jih preživijo zdravi – v odsotnosti kroničnih bolezni. Predlog EVA 2014-1611-0077: Zakon o posebni trošarini na brezalkoholne pijače z vsebnostjo sladkorja oziroma sladil.
[4] Prav tam.
[5] A. Č., Jernejka Drolec, Helena Lovinčič: Davek na sladke pijače – zdravniki za, podjetja šokirana, 23. oktober 2014, MMC RTV SLO/Radio Slovenija.
[6] Barbara Oprčkal: Davek na sladke pijače trojanski konj za državno blagajno?, 24. november 2014, Planet Siol.net.
[7] A. Č., Jernejka Drolec, Helena Lovinčič: Davek na sladke pijače – zdravniki za, podjetja šokirana, 23. oktober 2014, MMC RTV SLO/Radio Slovenija.