Kdaj bo Palestina država?

V mednarodni skupnosti ima ideja o Palestini kot suvereni državi tako podpornike kot tudi nasprotnike, vendar se tehtnica vidno nagiba v prid prvih. Do 30. oktobra 2014 je Palestino kot državo priznalo 135 držav članic Združenih narodov, tj. 69,9 odstotka vsega članstva. Nazadnje, 30. oktobra 2014, je to storila Švedska.

Ker je veliko razprav o priznanju Palestine kot države, je treba poudariti, da ima tudi nepriznana država, ki izpolnjuje mednarodnopravna merila za nastanek države kot subjekta mednarodnega prava, naravo države. Ta merila so stalno prebivalstvo, opredeljeno ozemlje, vlada in sposobnost vstopiti v odnose z drugimi državami. Določila pa jih je že Konvencija iz Montevidea o pravicah in dolžnostih držav iz leta 1933. Z mednarodnopravnega vidika to pomeni, da Palestina je država.

ISRAEL-MAP
Izrael in Zasedena palestinska ozemlja

V Sloveniji je o vprašanju priznanja Palestine kot neodvisne in suverene države ter stanju bližnjevzhodnega mirovnega procesa novembra 2014 razpravljal Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije. Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je na seji izrazil podporo palestinski državnosti in poudaril, da je kljub temu treba upoštevati vse vidike in okoliščine priznanja. Predlagal je, da se upošteva dosedanja praksa priznavanja držav in se postopek priznanja izvede na predlog vlade. Pozval je k iskanju najširšega soglasja, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU ter dodal, da cilj ni le priznanje Palestine, ampak dolgoročna rešitev bližnjevzhodnega spora z medsebojnim priznanjem dveh držav ter zagotovitev delovanja Palestine kot države. “Gotovo se je strinjati z visoko predstavnico Frederico Mogherini, da potrebujemo palestinsko državo, če želimo doseči neki dolgoročen, trajen mir seveda ob pogoju, da obe strani se tudi medsebojno priznavajo,” je na seji poudaril zunanji minister Erjavec.

Odbor za zunanjo politiko je s sklepom od Vlade Republike Slovenije zahteval, da Državnemu zboru predloži sklep o priznanju države Palestine. Na tej podlagi naj bi vlada v enem mesecu obravnavala informacijo glede vseh okoliščin priznanja Palestine. Dne 21. januarja 2015 je zunanji minister Erjavec v Državnem zboru napovedal, da bo gradivo za vlado za morebitno priznanje Palestine pripravljeno v enem mesecu. Po sprejetju na vladi bo gradivo poslano v parlamentarno proceduro.

Izrael 2010 Ekskurzija
Izraelski varnostni zid med Zahodnim bregom in izraelskim ozemljem (Foto: Nautilex.Info, 2010)

Slovenija se zavzema za mirno rešitev izraelsko-palestinskega spora ter podpira prizadevanja mednarodne skupnosti za oživitev pogajalskega procesa. Spremembe meja iz leta 1967 brez soglasja obeh sprtih strani ne priznava in zagovarja stališče, da izraelska naselja na zasedenem ozemlju niso v skladu z mednarodnim pravom. Palestincem priznava pravico do samoodločbe in vzpostavitev lastne države, pri čemer poudarja, da je cilj sklenitev trajnega mirovnega sporazuma in oblikovanje ter medsebojno priznanje dveh držav.

Izrael 2010 Ekskurzija
V mestu Hebron na Zahodnem bregu se morajo Palestinci zaščititi s kovinskimi mrežami, ker jim izraelski naseljenci mečejo smeti (od hrane do elektičnih naprav) z zgornjih nadstropij na ulico. V pritličju, pod mrežami, živijo in delajo Palestinci. (Foto: Nautilex.Info, 2010)

Ministrstvo za zunanje zadeve pojasnjuje, da je v dvostranskih odnosih s Palestino Slovenija naredila že več korakov v smeri krepitve palestinske državnosti. Dvignila je status Predstavniške pisarne Republike Slovenije v Ramali v Urad Republike Slovenije v Ramali ter raven akreditacije nerezidenčnega vodje diplomatske misije Palestine v Sloveniji. Od marca 2014 pa v dvostranski komunikaciji uporablja naziv Palestina in ne več Palestinska oblast.

V preteklih letih je redno finančno podpirala aktivnosti Agencije ZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA). Nazadnje je za omenjeno agencijo na Donatorski konferenci za Palestino in obnovo Gaze oktobra 2014 v Kairu najavila prispevek v višini 150.000 evrov (za obdobje 2015-2017), in sicer v obliki letnega prispevka v višini 50.000 evrov. Od leta 2014 financira projekt “Rehabilitacija žrtev konflikta iz Gaze ter pomoč pri izgradnji kapacitet v Gazi” v skupni vrednosti 130.000 evrov (65.000 evrov letno), ki ga izvaja ITF – Ustanova za krepitev človekove varnosti v sodelovanju z URI Soča. Zagotovila pa bo tudi pomoč palestinskim študentom v obliki razvojnih štipendij za podiplomski študij v Sloveniji. Razpis za študijsko leto 2015/2016 v višini 100.000 evrov je bil objavljen 29. decembra 2014.

Podpora Slovenije pa ni omejena le na finančne vidike pomoči. Že od maja 2012 tako sodeluje v policijsko-pravosodni misiji Evropske unije (EUPOL COPPS), ki pomaga izgrajevati in usposabljati palestinske policijske in pravosodne strukture. Nadaljuje pa tudi s projekti razvojnega sodelovanja in zagotavljanja humanitarne pomoči, ki naslavljajo temeljne potrebe palestinskega prebivalstva.

Viri: Montevideo Convention on the Rights and Duties of States; Zapis nujne seje Odbora za zunanjo politiko z dne 28. 11. 2014; DnevnikOdziv Ministrstva za zunanje zadeve z dne 23. 1. 2015EUPOL COPPS.

Advertisement

Nedeljsko branje

EU: Digitalna zasebnost bi morala biti človekova pravica – e-demokracija

How Economists Came to Dominate the Conversation – TheUpshot

Slovenija diskriminatorno podelila za skoraj milijardo evrov evropskih razpisov – Pod črto

Obama and Cameron’s ‘solutions’ for cybersecurity will make the internet worse – Trevor Timm Column (Guardian)

CETA and T-TIP – International Law Prof Blog

France top court approves stripping nationality of convicted Franco-Moroccan terrorist – Jurist

Kako biti Charlie in Ahmed? – Pogledi

Media Freedom in Bosnia-Herzegovina: They Don’t Keep us in Fear, But in Sight – Balkanist Magazine

This Is Why You Pay Your Lawyers And Don’t Ask Questions (JP Morgan Edition) – Dealbraker

Non-Sequiturs: 01.23.15 – Above the Law

King Abdullah Wasn’t a Reformer. He Was a Monster. – Mic

Stimulus for Eurozone, but It May Be Too Little or Too Late – TheUpshot

Grški izstop iz evrskega območja še vedno ni opcija – Dnevnik

Militarizing Global Health – Boston Review

2014 Mobile Privacy and Security Trends and What to Look for in 2015 – Data Privacy Monitor

The Buzz About Metrics – Zen & The Art of Legal Networking

How to Represent a Diverse Clientele – Lawyerist

Injured Rescuer Sues Teen Who Needed Rescuing – Legally Weird

Modern Life Is Harming Your Brain – bigthink

Juggad ali kako z manj narediti več

Za hindustanskim izrazom juggad se skriva zanimiv miselni koncept: kako z manj narediti več. Če smo zelo natančni ne gre za to, da se z manj naredi več, ampak se s sredstvi, ki jih imamo na razpolago, naredi čim več. Ideja je vzniknila med podjetniki na nastajajočih trgih in je postala ena od široko sprejetih tehnik menedžmenta na globalni ravni. Njena prednost je zlasti v zmanjšanju stroškov raziskav in razvoja, uporabiti pa jo je mogoče na vseh področjih ustvarjanja. Privlačna je tako za startupe kot tudi druge oblike sodelovanja.

Nadaljuj z branjem “Juggad ali kako z manj narediti več”

Javna razprava o novi deklaraciji o zunanji politiki RS

Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) vabi na javno tribuno o osnutku nove deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije, ki bo potekala v četrtek, 22. januarja 2015, ob 15. uri na gradu Jable pri Mengšu. Uvodni nagovor bo imel minister za zunanje zadeve Karl Erjavec. Javna tribuna bo prva v vrsti dogodkov v okviru javne razprave o novi deklaraciji.

Nadaljuj z branjem “Javna razprava o novi deklaraciji o zunanji politiki RS”

Nedeljsko branje

After the atrocities – The Economist

What a great time to be a lawyer – Real Lawyers Have Blogs

Kako bo minister Koprivnikar preprečil politično zaposlovanje v javni upravi – Pod črto

Dežela brezplačnega dela – Planet Siol.net

Proti-slovja: »Charlijev paket« – Delo Kolumne

Zdravniki in zdravnice – Delo Kolumne

Zakaj tako malo vemo o masakrih Boko Haram? – Mladina

Does Palestine Really Have No Idea How the ICC Works? – OJ

Droning On: News Agencies Team with FAA to Spur Drone Regs – TMT Perspectives

The History of International Law – or International Law in History? – EJILTalk

Computers Know Your Personality Better Than Anyone – bigthink

Economic Lessons From Switzerland’s One-Day, 18 Percent Currency Rise – The Upshot

Same-sex marriage returns to the Supreme Court – and its prospects look good – Volokh Conspiracy

How To Write A China Arbitration Clause. Badly. Really Badly. – China Law Blog

Counsel, That’s Not Your Normal Speaking Voice, Is It? – Lowering the Bar

Previdno z vlagatelji tveganega kapitala: nihče ne ve, kaj sledi

Tvegani kapital so lastniške naložbe v gospodarske družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje in se ni trgovalo na organiziranem trgu ter katerih vrednostni papirji se vlagajo po načelu aktivnega upravljanja v obliki:

  • povečanja osnovnega kapitala z vložki ali
  • ustanovitve gospodarske družbe.

Med tvegani kapital pa ne sodijo naložbe, katerih namen je saniranje gospodarskih družb. Tvegani kapital se vlaga z namenom:

  • financiranja razvoja začetnega koncepta poslovnega modela podjetja (semenski kapital),
  • financiranja razvoja izdelkov ali storitev in začetnega trženja (zagonski kapital),
  • financiranja nadaljnjega razvoja podjetja za povečanje proizvodnih zmogljivosti, razvoj trga, izdelkov ali storitev in zagotavljanje dodatnega obratnega kapitala (razširitveni kapital).

V skladu z ZDTK Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo vodi Register družb tveganega kapitala. Družba tveganega kapitala je gospodarska družba, ki ima status družbe tveganega kapitala in opravlja dejavnost v skladu z Zakonom o družbah tveganega kapitala (ZDTK). Na seznamu najdemo naslednje družbe:

  • Prvi sklad, družba tveganega kapitala, d.o.o., Tehnološki park 21, Ljubljana (Skupni kapital: 18,405 mio €)
  • DTK Murka, družba tveganega kapitala, d.o.o., Slomškova 8, Ljubljana (Skupni kapital: 8 mio €)
  • META Ingenium, družba tveganega kapitala, d.o.o., Teslova 30, Ljubljana (Skupni kapital: 10,207 mio €)
  • Sklad poslovnih angelov, družba tveganega kapitala, d.o.o., Železna cesta 18, Ljubljana (Skupni kapital: 5,392 mio €)
  • Sklad tveganega kapitala Taxgroup, družba tveganega kapitala, d.o.o., Litostrojska 52, Ljubljana
  • Metuzalem, družba tveganega kapitala, d.o.o., Kotnikova 14, Ljubljana
  • Vzpon, družba tveganega kapitala, d.o.o., Teslova 30, Ljubljana
  • SCS, družba tveganega kapitala, d.o.o., Rečiška 11, Bled
  • STH Ventures, družba tveganega kapitala, d.o.o., Zalaznikova 24, Ljubljana
  • P.E.N., Prva energijska naložba, družba tveganega kapitala d.o.o., Tehnološki park 20, Ljubljana

Običajno se vlaga tako v mlada hitro rastoča podjetja kot tudi v posameznike, ki imajo idejo ali patent, za katera iščejo finančna sredstva. Naložbe v taka podjetja ali posameznike so na videz zelo privlačna, zlasti če nekdo trdi, da ve kaj bo naslednja “velika zgodba”. Vlagatelji običajno pričakujejo razmeroma hiter in visok donos. Toda pri Quartz svetujejo previdnost pri vlaganjih s tveganim kapitalom, saj nihče ne ve, kaj sledi. Preberite spodnje ugotovitve.

Je suis Charlie: najmočnejše orožje naj bo beseda

Je suis Charlie. (Jaz sem Charlie.)

To je fraza, ki je danes združila Francoze po napadu na francoski satirični časopis Charlie Hebdo in zaokrožila po družbenih omrežjih. Dvanajst novinarjev in karikaturistov je umrlo pod streli treh oboroženih, dobro koordiniranih in zamaskiranih napadalcev. Čeprav bi ob novici lahko takoj pomislili na ISIS, vse kaže, da so napadalci kvečjemu povezani z Al Kaido. Ta je že leta 2013 uvrstila urednika časopisa Stéphana Charbonnierja na seznam za odstrel. Izključiti pa ne moremo niti povezav z drugimi terorističnimi skupinami ali morda tudi neodvisno delovanje.

Nadaljuj z branjem “Je suis Charlie: najmočnejše orožje naj bo beseda”