Ključno vlogo pri koordinaciji ukrepov civilne zaščite na ravni EU ob nesrečah v Evropi in svetu ima Evropska komisija. Mehanizem civilne zaščite EU, v katerem dejavno sodeluje tudi Slovenija, deluje že od leta 2001. Skupnost ima na področju civilne zaščite sicer zgolj podporno vlogo državam članicam EU pri njihovih prizadevanjih za izboljšanje prepečevanja, pripravljenosti in odziva na nesreče. Ob večjih nesrečah, ki presežejo zmogljivosti posameznih držav, pa je vloga EU usklajevanje stikov med zadevno državo, strokovnjaki na terenu in državami, ki sodelujejo v mehanizmu civilne zaščite EU.

Trenutno sodeluje 28 držav EU, Islandija, Črna gora in Norveška. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija je v postopku obnovitve članstva. Turčija in Srbija sta nedavno podpisali sporazume o pridružitvi mehanizmu.

Elementi mehanizma civilne zaščite za zagotavljanje hitrega in učinkovitega odziva so:

• Center za usklajevanje nujnega odziva (ERCC – Emergency Response Coordination Centre), ki deluje vse dni v letu v okviru Generalnega direktorata za humanitarno pomoč in civilno zaščito (ECHO) in spremlja obstoječa in potencialna krizna žarišča v svetu, ter skupni komunikacijski in informacijski sistem (CECIS – Commom Emergency Communication and Information System),
• usposabljanje za boljše sodelovanje enot in strokovnjakov iz različnih držav (različne stopnje usposabljanja, skupne vaje in program izmenjave strokovnjakov),
• pomoč pri zagotavljanju prevoza za sile in sredstva, ki jih države članice EU ponudijo prizadeti državi, in
• razvijanje sistemov za zaznavanje in zgodnje opozarjanje na nesreče ter boljše obveščanje javnosti.

Med letoma 2010 in 2014 se je EU odzvala na več kot 80 kriz v svetu:

• trojna katastrofa na Japonskem,
• državljanska vojna v Siriji,
• gozdni požari v Južni Evropi in na Balkanu,
• poplave v Srednji Evropi in na Balkanu (Srbija, Bosna in Hercegovina),
• epidemija virusa ebole v zahodni Afriki,
• spopadi v Ukrajini, itd.

Januarja 2014 je začela veljati nova zakonodaja o civilni zaščiti, ki prinaša okvir za tesnejše sodelovanje pri:

• preprečevanju nesreč,
• oceni tveganja ter
• pripravljenosti in načrtovanju, med katere sodijo tudi redno skupno usposabljanje in vaje za ekipe civilne zaščite EU.

Države EU zdaj prostovoljno združujejo svoje zmogljivosti in znanje. Ponujena pomoč držav se uskladi s potrebami.

Vir: Ministrstvo za obrambo; Evropska unija; Humanitarna pomoč in civilna zaščita, eneralni direktorat za komuniciranje Evropske komisije, publikacije, februar 2014.