V zadnjih dneh se je na svetovnem spletu in medijih vnela razprava o resnični pripravljenosti držav na širjenje koronavirusa SARS-CoV-2 (bolezen, ki jo virus povzroča je COVID-19). Nekateri trdijo, da gre za nepotrebno paniko. Veliko več, pravijo, jih umre v avtomobilskih nesrečah ali zaradi drugih, manj eksotičnih bolezni. Drugi opozarjajo, da so države nepripravljene, da so zmogljivosti premajhne in da naraščajoče število okuženih lahko povzroči kolaps različnih sistemov. K občutku panike prispevajo zagotovo opustela mesta ter zaprtje tovarn in šol, karantene in prepoved letenja, podobe medicinskega osebja v zaščitnih oblekah hazmat in različni podatki o resničnem številu okuženih.

Bolezen se kaže z vročino, kašljem in občutkom pomanjkanja zraka, kar je običajno za pljučnico.

Kaj kažejo podatki?

Če se ozremo po številkah, ki krožijo po spletu glede okuženih s coronovarisum, ne bomo pomirjeni. Število potrjenih primerov okužb v provinci Hubei na Kitajskem, kjer so zaznali prvi izbruh virusa lani decembra, znaša ta trenutek 64.084.

Natančnejšo analitiko beležijo pri John Hopkins CSSE, kjer so izdelali zemljevid vseh zaznanih okužb s koronavirusom na svetovni ravni. Vseh okužb naj bi bilo 78.891, od tega 2.467 umrlih in 23.386 ozdravljenih. Največ je okuženih na celinski Kitajski, in sicer 76.936. Podatki se ažurirajo z zamudo.

Podatki za Italijo kažejo 132 okužb, dva mrtva in enega ozdravelega, vendar niso točni. Po zadnjih podatkih je v Italiji že več kot 150 primerov okuženih. Pravkar italijanski mediji poročajo o novih okužbah v Milanu in Bergamu ter drugih italijanskih mestih. In prav zadnji primeri okužb v Italiji so povzročili preplah tudi v Sloveniji, kjer se vrstijo odločni pozivi na pristojne državne organe, da razkrijejo s kakšnimi zmogljivostmi razpolaga slovensko zdravstvo v primeru večjega števila okuženih in obolelih. Slovenska vlada zatrjuje pripravljenost, vendar konkretnih podatkov ni. Strokovnjaki pa priznavajo, da skoraj ni več dvoma, da se bo koronavirus pojavil tudi v Sloveniji.

Na spletnih straneh državne uprave lahko preberemo, da država ima načrt pripravljenosti in odzivanja na področju nalezljivih bolezni, kar pripravlja NIJZ, pa tudi smernice in priporočila za zgodnje zaznavanje tveganj za zdravje ljudi, za hitro odzivanje ter pravočasno in sorazmerno ukrepanje v primeru kopičenj, izbruhov oziroma epidemij nalezljivih bolezni. V primeru večjih izbruhov nalezljivih bolezni Ministrstvo za zdravje ukrepa in koordinira aktivnosti po v naprej znanih in dogovorjenih postopkih. Aktivnosti se usmerjajo v prepoznavanje ključnih groženj, vzpostavi se sistem epidemiološkega obveščanja (ang. epidemic inteligence) in zaznavanja.

Kaj pa pravni okvir?

Pravni okvir za ukrepanje v primeru epidemije v Sloveniji zagotavlja Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN, Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg), ki ureja varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Epidemija kot množični pojav nalezljive človeške bolezni sodi med naravne nesreče. Zakon določa temeljna načela, skozi katera je treba uporabljati določbe zakona:

• načelo pravice do varstva (vsakdo ima pravico do varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; ob naravni in drugi nesreči imata zaščita ter reševanje človeških življenj prednost pred vsemi drugimi zaščitnimi in reševalnimi aktivnostmi),
• načelo pomoči (ob naravni in drugi nesreči je vsakdo dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih),
• načelo javnosti (podatki o nevarnostih ter o dejavnostih državnih organov, lokalnih skupnosti in drugih izvajalcev nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so javni; država in lokalna skupnost morata zagotoviti, da je prebivalstvo na območju, ki bi ga lahko prizadela naravna ali druga nesreča, obveščeno o nevarnostih),
• načelo preventive (država in lokalna skupnost pri zagotavljanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu s svojimi pristojnostmi, prednostno organizirata izvajanje preventivnih ukrepov),
• načelo odgovornosti (vsaka fizična in pravna oseba je v skladu z zakonom odgovorna za izvajanje ukrepov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami),
• načelo postopnosti pri uporabi sil in sredstev (lokalna skupnost uporabi za zaščito, reševanje in pomoč ob naravni ali drugi nesreči najprej svoje sile in sredstva; v primerih, ko zaradi velikega obsega nesreče oziroma ogroženosti, sile in sredstva lokalne skupnosti niso zadostna ali niso zagotovljena med sosednjimi lokalnimi skupnostmi, država zagotavlja uporabo sil in sredstev iz širšega območja; vojsko in obrambna sredstva je mogoče uporabiti za zaščito, reševanje in pomoč, če razpoložljive sile in sredstva ne zadoščajo za nujno reševanje ter pomoč in če vojska ni nujno potrebna pri opravljanju obrambnih nalog).

Nalezljive bolezni, ki ogrožajo zdravje prebivalcev Republike Slovenije, in bolnišnične ali nozokomialne okužbe, ki nastanejo v vzročni zvezi z opravljanjem zdravstvene dejavnosti, določa Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB, Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) ter obenem predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje. Določba 7. člena tega zakona določa, da je epidemija nalezljive bolezni pojav nalezljive bolezni, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje in je zato potrebno takojšnje ukrepanje. Za okuženo območje se po tem zakonu šteje območje, na katerem je ugotovljen eden ali več virov okužbe in na katerem so možnosti za širjenje okužbe. Za ogroženo območje se po tem zakonu šteje območje, na katero se lahko prenese nalezljiva bolezen z okuženega območja in na katerem so možnosti za širjenje okužbe. Epidemijo nalezljive bolezni ter okuženo ali ogroženo območje razglasi oziroma določi minister, pristojen za zdravje.

Ko velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države, pa je mogoče v skladu z Ustavo RS razglasiti tudi izredno stanje. O razglasitvi izrednega stanja, nujnih ukrepih in njihovi odpravi odloča na predlog vlade državni zbor. Državni zbor odloči o uporabi obrambnih sil. Kadar se državni zbor ne more sestati, odloča o zadevah predsednik republike. Odločitve mora dati v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane.

Pripravljenost in treznost pred vrednostnimi razhajanji

Koronavirus SARS-CoV- ne diskriminira in dejstvo je, da pravi izbruh svetovne epidemije z velikim številom žrtev že zelo zamuja. Pripravljenost bi tako morala biti pravilo, ne glede na različno vrednotenje situacije in ogroženosti javnega zdravja. Zelo pomembno je, da se primerno ščitimo pred okužbo: z rednim umivanjem rok, razkuževanjem, kihajmo na pravilen način (v ramo ali pregib roke), čim manj se dotikajmo obraza in skrbimo za zdravo prehrano ter izogibajmo se krajem, kjer se giblje veliko število ljudi. Panika je zagotovo odveč, vendar pa tudi podcenjevanje situacije lahko prinese usodne posledice.

Vir: gov.si; HERE360; Johns Hopkins CSSE.