Joe Biden z 90-odstotno možnostjo zmage

Dan pred ameriškimi volitvami. Bo zmagal Joe Biden ali Donald Trump? Napovedni volilni model, ki ga je izdelal ameriški statistik in avtor Nate Silver, pripisuje 90-odstotno možnost zmage Bidnu. Ampak taki modeli so že zgrešili, zato Silver opozarja, da še vedno obstaja 10-odstotna možnost, da zmaga Trump. To je približno tolikšna verjetnost, pojasnjuje Silver, kot verjetnost, da dežuje v središču Los Angelesa. In tam dejansko dežuje približno 36 dni na leto.

Biden bi po tem volilnem modelu na dan 2. novembra 2020 prejel 350 elektorskih glasov (ang. electoral votes) …

… in 53,3 odstotka večine glasov (ang. popular vote).

Ker gre zgolj za prognozo, čeprav natančno in verodostojno, Silver opozarja, da lahko Trumpu še vedno prinesejo prednost elektorski glasovi. Prednost, ki jo ima Biden v Pennsylvaniji, ki je t. i. tipping-point state (prelomna država), je solidna, ne pa tudi osupljiva (Biden vodi v povprečju le za pet točk). Čeprav bi Biden lahko zmagal tudi brez Pennsylvanije, pa ni mogoče izključiti niti Trumpove zmage na drugačne, manj legitimne načine, česar pa Silverjeva prognoza ne upošteva.

Ker so ekstremi v zadnjem letu v ZDA postali del vsakdanjika, ne gre zanemariti niti scenarija, po katerem se predstavniški dom in senat ne bi mogla odločiti o zmagovalcu volitev. Če v predstavniškem domu do 20. januarja 2021, opoldne, ne bodo dosegli soglasja o tem, kdo je zmagovalec volitev, bo ameriški podpredsednik postal vršilec dolžnosti predsednika (t. i. acting president), seveda pod predpostavko, da se bo senat sporazumel glede podpredsednika. Če nobeno od teh teles ne bo odločilo o zmagovalcu volitev do navedenega datuma, bo v skladu z aktom o nasledstvu predsednika predsednica kongresa Nancy Pelosi, po odstopu svojega sedeža v kongresu, nastopila funakcijo predsednice ZDA, in sicer vse do razrešitve vprašanja zmagovalca volitev.


Vir: FiveThirtyEight; 3 USC 19: Vacancy in offices of both President and Vice President; officers eligible to act.

Advertisement

Boj za pravno znanost

Tako se začne prodorno in izzivalno besedilo drobnega spisa z naslovom Boj za pravno znanost, v katerem nemški pravni teoretik Hermann Kantorowicz razpravlja o naravi in vlogi sodnikovega dela. V Boju za pravno znanost Kantorowicz obračuna s temeljnimi postulati še danes zaznavne ideologije sodniškega odločanja: s samorazumevanjem sodnika kot uradnika, zahtevo po izključnem opiranju na intelekt in logiko, predstavo o samozadostnosti zakona kot pravnega vira ter objektivnostjo sodniškega odločanja.

Spis, ki je povrozročil pravi vihar v nemškem pravnem prostoru, je pokazal pot pravnemu realizmu v ZDA in postavil okvire naravi in vlogi sodnikovega dela.

Besedilo je v slovenščino prevedla Vera Lamut za GV Založbo.

Vir: GV Založba.

Pod črto

Herman Kantorowicz (rojen 18. novembra 1877, Posen, Nemčija, umrl 12. februarja 1940, Cambridge, Velika Britanija) je bil nemški profesor na unIverzah v Freiburgu in Kielu, pozneje pa tudi v ZDA, Italiji in Veliki Britaniji. S svojo doktrino svobodnega prava (nem. Freirechtslehre) je prispeval k razvoju sociologije prava.