Ponesimo lahko berljivo Ustavo Republike Slovenije med ljudi

Včasih se pojavijo posamezniki, ki se s svojimi idejami in zagonom povzdignejo demokracijo in človekove pravice na tisto raven, ki bi si jo želeli živeti, jo ohranjati in prepustiti mlajšim generacijam.

Ideja o lahko berljivi Ustavi se je pojavila na sestanku upravnega odbora društva LABRA – društvo za prilagojeno obliko komunikacij, na katerem so člani društva premlevali o dostopnosti informacij v Sloveniji. Živi Jakšić Ivačič se je bežni komentar o ustavi, napisani v lahkem branju, tako zasidral v misli, da ji ni dal miru in odločila se je s svojimi kolegicami poskusiti.

Projekt, ki bi ga morda pričakovali iz vrst akademskih pravnih strokovnjakov in praktikov, je tako izšel iz povsem drugega strokovnega kroga. V petih letih je namreč lahko berljivo ustavo skupaj prirejalo 19 študentov specialne in rehabilitacijske pedagogike s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Proces prirejanja je bil dolg, prirejevalci so odhajali in prišli so novi, kar je bilo dobrodošlo, saj so si tako študentje lahko razdelili delo in soustvarjali proces prirejanja.

Ko so prirejevalci uspeli prirediti člene v lahko branje, napisati njihove razlage in podrobneje razložiti besede ali besedne zveze, za katere so menili, da jih bodo bralci težje razumeli, so se odločili pritegniti k sodelovanju skupino devetih testnih bralcev z motnjami v duševnem zdravju iz VDC Želva in dve strokovni sodelavki iz VDC Želva. Ker je vsebina Ustave zahtevna in vsebuje pravne izraze, katerih razumevanje terja od bralca določeno predznanje, toliko bolj pa njihovo poenostavljanje oziroma prirejanje, so člani projekta poiskali pomoč med pravniki. Svojega zaveznika so našli v upokojenem sodniku Vrhovnega sodišča RS mag. Ivanu Robniku.

Pri soustvarjanju lahko berljive ustave so tako sodelovali prav tisti, ki bi jim pravo moralo najprej služiti in posrkbeti za njihovo pravno varnost. Zato se ni mogoče otresti občutka, da smo pravniki zaspali v svojem poslanstvu, se zaprli v pravne samostane in pustili druge pred vrati vzvišenega znanja. To, da se ideja o obstoju preprostih pravnih besedil, ki bi jih lahko razumel slehernik, danes zdi utopična, nakazuje na globlji razkol med tistim, kar pravo je, in tistim, kar bi pravo moralo biti. Živa Jakšić Ivačič in njena skupina, skupaj z mag. Ivanom Robnikom, je nehote s prstom pokazala v to pereče vprašanje in našla odgovor. Vsakega zakona žal ne bo mogoče še lep čas prirediti v lahko berljivo obliko, vendar pa je prvi pomemben korak že storjen in tista visoka vrata pravnega znanja niso več zaprta.

In kakšna je lahko berljiva ustava?

Vsebina izvornega besedila ustave je predstavljena v lahko berljivi obliki. Vsak člen pa ima svojo razlago. Zahtevnejše besede ali besedne zveze, ki se v besedilu pogosto pojavljajo, kot so denimo državljan, predsednik vlade, sodnik, poslanec in državni zbor, so dodatno pojasnjene v slovarju težjih besed, ki se nahaja na koncu knjige. Bralec jih hitro prepozna, saj so odebeljene. Besedilo dodatno bogatijo ilustracije z opisi, ki so bralcu v pomoč pri razumevanju vsebine ustavnih določb.

Ker so pripravljalci lahko berljive ustave zavedali, da so potrebe bralcev različne, so izdali dve različici knjige – eno z velikimi in eno z malimi tiskanimi črkami . S tem so omogočili lažjo dostopnost besedila za širši krog ljudi.

Več: RTVSLO; Zveza Sožitje.

Advertisement

Pogovor s predstavniki Evropske komisije o stanju vladavine prava v Sloveniji

Predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič je dne 14. aprila 2020 opravil poglobljen pogovor s predstavniki Evropske komisije v zvezi s pripravo drugega letnega poročila o stanju vladavine prava v državah članicah EU (2021 Rule of Law Report), ki bo izšlo julija.

Slabenje načela pravne države

V zvezi z vprašanjem neodvisnosti sodstva je predsednik Vrhovnega sodišča spomnil na sestanek predstavnikov vseh treh vej oblasti pri predsedniku republike oktobra 2020, ki je bil pripravljen na njegovo pobudo in na katerem si je javnost lahko ustvarila sliko o različnih pogledih na stanje pravne države. Na podlagi predstavljenih pogledov je predsednik Vrhovnega sodišča ocenil, da se v državi krepi nerazumevanje glede razmerij med vejami oblasti, s čimer se zavira krepitev načela pravne države. Poleg tega je predsednik Vrhovnega sodišča v tem delu spomnil tudi na lansko izvolitev novega vrhovnega sodnika v Državnem zboru šele v drugem poskusu, čeprav je šlo za uglednega profesorja kazenskega prava, čigar kompetence je kot ustrezne potrdil tudi Sodni svet kot predlagatelj njegove izvolitve. Primer je bil izpostavljen zaradi zanimanja Evropske komisije o morebitnih zakonskih spremembah imenovanj oziroma izvolitev sodnikov na najvišjem sodišču v državi.

Zakon o parlamentarni preiskavi in poslovnik o parlamentarni preiskavi protiustavna

Predsednik Florjančič je predstavnikom Evropske komisije predstavil še pogled na odločbo Ustavnega sodišča iz januarja letos, s katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta zakon o parlamentarni preiskavi in poslovnik o parlamentarni preiskavi protiustavna, saj ne določata ustreznega mehanizma, s katerim bi bilo mogoče preprečiti protiustavno poseganje v neodvisnost sodstva, s čimer se omogoča nedopustne pritiske na delo sodnikov. V zvezi s tem je bilo izraženo pričakovanje, da bodo v parlamentarni preiskovalni komisiji spoštovali odločitev Ustavnega sodišča v odnosu do sodne veje oblasti in da bo Državni zbor sprejel potrebne spremembe zakonskih podlag za nadaljevanje dela v tovrstnih primerih. Predsednik Florjančič je v zvezi s tem izpostavil tudi nekatere kritike glede odločitve Ustavnega sodišča, čeprav bi bilo zlasti od predstavnikov oblastnih organov in posameznih strokovnih krogov pričakovati spoštovanje in upoštevanje razlogov iz odločbe.

Dostopnost sodnih odločb slovenskih prvostopenjskih sodišč

Sogovorniki so pozornost namenili tudi vprašanju dostopnosti sodnih odločb slovenskih prvostopenjskih sodišč, pri čemer je predsednik Vrhovnega sodišča ponovil načelno zavezo glede transparentnega delovanja slovenskega sodstva, vendar ob ustreznem varstvu pravic vseh udeležencev sodnih postopkov. Spomnil je tudi na prizadevanja Vrhovnega sodišča, ki se trudi najti način za ustrezno anonimizacijo sodnih odločb s pomočjo tehničnih rešitev, kar bi omogočilo čim širšo objavljanje sodnih odločb. Predhodni poskus v tej smeri, ki ga je ob sodelovanju z Inštitutom Jožefa Štefana vodilo Ministrstvo za pravosodje, ni dal želenih rezultatov.

Disciplinski postopki proti sodnikom

Ena od tem pogovora predstavnikov Evropske komisije in slovenskega Vrhovnega sodišča so bili tudi disciplinski postopki proti sodnikom. Na strani Vrhovnega sodišča je bilo izraženo in pojasnjeno kritično stališče do učinkovitosti vodenja teh postopkov, ki pride najbolj do izraza pri medijsko odmevnih zadevah, slednje pa imajo močan vpliv tudi na zaupanje javnosti v sodstvo. Podobno velja za primere, v katerih posamezni disciplinski očitki zastarajo, in denimo tudi v primerih, v katerih disciplinski tožilec nima možnosti pritožbe zoper odločitev disciplinskega sodišča. Zato bi bila nujna revizija zakonskih določb, ki urejajo to področje, saj je slednje izjemnega pomena tudi z vidika transparentnega in odgovornega delovanja sodstva, je opozoril predsednik Florjančič.

Informatizacija sodstva

Sogovornikom je bil predstavljen še napredek na področju informatizacije sodstva, tudi zaradi pogojev dela med epidemijo COVID-19, ki je močno zaznamovala delo sodišč v zadnjem letu. Poleg tega so bila predstavljena še prizadevanja za uvedbo elektronskega poslovanja na vseh področjih sodnega dela oziroma za uvedbo elektronskega spisa, glede katerega se trenutno najbolj intenzivno dela na kazenskem področju.

Na strani Evropske komisije je sestanek vodil Emmanuel Crabit, sicer direktor Direktorata za temeljne pravice in pravno državo na Generalnem direktoratu za pravosodje in potrošnike Evropske komisije, ki je ob koncu pogovora izrazil zadovoljstvo nad predstavljenimi vsebinami in nad dosežki slovenskega sodstva. Slovenska stran, na kateri se je poleg predsednika Florjančiča sestanka udeležil tudi vodja službe za razvoj sodne uprave na Vrhovnem sodišču mag. Jaša Vrabec, pa je izrazila pripravljenost za pripravo dodatnih podatkov za pripravo poročila o stanju vladavine prava v naši državi, če bi bilo to potrebno.

Vir: Vrhovno sodišče.