Mesec: avgust 2021
Top aplikacije in servisi za pravnike
Od vadbe, prehrane, prevozov, iger in družabnih omrežij do povsem poslovnih vsebin – aplikacije so postale majhni gospodarji naših življenj. Njihove funkcionalnosti se vsak dan izboljšujejo, čedalje pomembnejša pa je tudi skrb za zasebnost, ki jo ali vsaj naj bi jo zagotavljale. V zadnjih letih so na voljo številne aplikacije tudi za pravnike. V prispevku je predstavljen izbor desetih, dodati pa bi jih bilo mogoče še veliko več. Nekatere so primerne zlasti za pravnike, ki delujejo v Sloveniji in EU, druge za pravnike v sistemu common law, tretje pa so namenjene širokemu krogu uporabnikov.
1. Odločitve US in sodišč (SP)
Aplikacija je namenjena iskanju po odločitvah Ustavnega sodišča RS in iskanju po odločitvah drugih sodišč v okviru sodne prakse na Vrhovnem sodišču RS. Na voljo je tako enostavno kot tudi napredno iskanje. Preklop med bazo odločitev Ustavnega sodišča in sodno prakso drugih sodišč je mogoč v aplikaciji. Nekatere funkcionalnosti zahtevajo prijavo.
2. CVRIA
Aplikacija CVRIA je odličen pripomoček za tiste, ki želijo biti redno seznanjeni z delom Sodišča EU. Omogoča enostaven dostop do najnovejših odločb Sodišča, Splošnega sodišča in Sodišča za uslužbence (vključno s sodbami, sklepnimi predlogi in sklepi) ter najnovejših obvestil za medije. Vsebuje tudi koledar Sodišča s podrobnimi podatki o obravnavah, sodbah in sklepnih predlogih v naslednjih tednih. Za tiste, ki želijo podrobnejše informacije, iskalno orodje omogoča enostaven dostop do celotne sodne prakse Sodišča. Iskati je mogoče na podlagi opravilne številke zadeve, imena stranke in datuma ter prek vnosa poljubno izbranih besed.
3. EP Research Service
Aplikacija omogoča dostop do publikacij in infografik, ki jih objavlja Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS). Ponuja neodvisne in objektivne analize o tematikah, politikah in pravu EU. Iskanje je mogoče na podlagi izbrane politike, najljubšega avtorja, datuma publikacije in velikosti. Najdene vsebine je mogoče deliti s prijatelji in shraniti v seznam prebranega, če ni na voljo internetne povezave.
4. Fastcase
Fastcase je brezplačna aplikacija za pravno raziskovanje, ki v vaše roke prinaša ameriško pravno knjižnico (American law library). Vsebuje primere in zakone vseh 50 držav in zvezne vlade. Iskanje je mogoče prek citatov, ključnih besed ali na podlagi zbirke zakonov.
5. iLegal
Aplikacija iLegal omogoča dostop do skoraj vseh pregledanih besedil primarne zakonodaje Velike Britanije, Severne Irske, Škotske in Walesa ter aktov parlamenta Velike Britanije in angleškega parlamenta. Teksti se shranijo v vašo napravo, zato lahko do njih dostopate kjerkoli in kadarkoli. Je enostavna za uporabo, njeni razvijalci pa zagotavljajo, da je prva in edina aplikacija za pametne telefone, ki “spravi pravo v vaš žep”. Je enostavna za uporabo z veliko, primerna pa je tako za praktike kot tudi študente in profesorje prava, zgodovinarje in laike.
6. TalksOnLaw
Prisluhnite zanimivim in skrbno izbranim pogovorom o zadnjih dogajanjih v športu, tehnologiji, odločitvam vrhovnega sodišča ZDA in tako dalje, pri katerih sodelujejo največji pravni umi na svetovni ravni.
7. SignNow
Aplikacijo, ki služi za podpisovanje pogodb in pridobivanje podpisov, uporablja 40 odstotkov poslovnežev, uvrščenih med Fortune 1000. Deron Williams jo je že leta 2012 uporabil za podpis svoje pogodbe za NBA, vredne 98 milijonov dolarjev. Prednosti je v tem, da pogodbe ni treba tiskati, skenirati ali faksirati. Uporaba je enostavna.
8. Negotiation 360
Harvardski profesor in uspešni pisatelj Michael Wheeler je razvil Negotiation 360™, da bi izboljšal naše možnosti dosega sporazuma in rešitve spora. Interaktivne vsebine temeljijo na najnovejših teorijah in dokazano najboljših praksah.
9. Drafts
Nekoliko drugačna aplikacija za zapisovanje postavlja besedilo na prvo mesto. Ko odprete aplikacijo, se najprej pojavi nov “blank” osnutek. Tako lahko takoj zabeležite vaše besedilo in posežete po funkcijah, ki jih ponuja.
10. Signal
S Signalom lahko komunicirate prosto, ustvarjate skupine in delite vsebine z vašimi stiki – vse v popolni zasebnosti. Server nikoli ne dostopi do vaše komunikacije in ne shranjuje vaših podatkov. Aplikacijo priporoča tudi Edward Snowden.
11. Wolt
Wolt je aplikacija, s katero lahko uporabnik izbira med 40.000 restavracijami in stotinami trgovin v več kot 20 državah. Dostava Wolt za slovenski trg trenutno deluje v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani in Mariboru.
Dvom v nepristranskost sojenja
Objektivna nepristranskost sodišča predvsem sodnic družinskega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani vzbuja dvom že v objektivno nepristranskost sodišča, kjer se vodi predmetna pravdna zadeva, in ki se izraža percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Prav tako številčno osebno in/ali službeno poznanstvo družinskih sodnic z obema strankama postopka izpostavljeno v predlogu lahko vpliva na njuno zaupanje v nepristransko sojenje. Pomembno je tudi, da gre za zadevo, ki je po svoji vsebini zelo občutljive in zaupne narave, saj gre za urejanje spornih razmerij glede skupnih mladoletnih otrok udeležencev postopka.
Okrožno sodišče v Ljubljani je Vrhovnemu sodišču poslalo predlog po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je tožnica sodnica na Okrajnem sodišču v A., ki spada v okrožje Okrožnega sodišča v Ljubljani, trenutno pa je dodeljena na … sodišče v Ljubljani, toženec pa je odvetnik s sedežem v Ljubljani. Sodniki se med seboj poznajo, se srečujejo na raznih izobraževanjih in podobnih dogodkih. Odkar je bila zadeva dne 26. 3. 2021 predodeljena od pravdne sodnice A. A., ki jo je obravnavala do takrat, je predsednik sodišča odločil o izločitvi kar petih sodnic družinskega oddelka. Razlog za izločitev je v osebnem in ali službenem poznanstvu sodnic, večinoma s tožnico, nekaterih pa tudi s tožencem. Menijo, da bi odločanje o predlogih udeležencev postopka na sodišču, v okrožje katerega spada tudi tožnica, že objektivno gledano lahko vzbujalo dvom v nepristranskost sojenja. Tak vtis bi se vsiljeval ne glede na to, koliko bi sama kot sodnica, ki ji je spis sedaj dodeljen v reševanje, osebno zagotovila nepristransko odločanje. Menijo tudi, da tako številčno osebno in ali službeno poznanstvo družinskih sodnic z obema strankama postopka lahko vpliva na njuno zaupanje v nepristransko sojenje. Gre za zadevo, ki je po svoji vsebini zelo občutljive in zaupne narave, saj gre za urejanje spornih razmerij glede skupnih mladoletnih otrok udeležencev postopka. Družinske sodnice se pogosto posvetujejo o zadevah, ki jih obravnavajo, zato bi lahko nenamerno prišlo do razkritja kakšnega osebnega podatka ali stališča iz zadeve. Zato so podani tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Predlog je sodišče označilo kot utemeljen.
Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Treba je izključiti vsak razumen dvom v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča, ki bi se lahko pojavil pri udeležencih postopka ali v javnosti.1 Prav za takšne dejanske okoliščine pa v konkretnem primeru gre. V predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča so izpostavljene okoliščine, po katerih je tožnica sodnica na okrajnem sodišču, ki spada v okrožje Okrožnega sodišča v Ljubljani. Toženec je odvetnik s sedežem v Ljubljani. Do sedaj je bilo na Okrožnem sodišču v Ljubljani izločenih iz obravnavanja kar pet sodnic iz smiselno enakega razloga, in sicer zaradi osebnega in/ali službenega poznanstva sodnic večinoma s tožnico, nekaterih pa tudi s tožencem. Objektivna nepristranskost sodišča predvsem sodnic družinskega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani vzbuja dvom že v objektivno nepristranskost sodišča, kjer se vodi predmetna pravdna zadeva, in ki se izraža percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Prav tako številčno osebno in/ali službeno poznanstvo družinskih sodnic z obema strankama postopka izpostavljeno v predlogu lahko vpliva na njuno zaupanje v nepristransko sojenje. Pomembno je tudi, da gre za zadevo, ki je po svoji vsebini zelo občutljive in zaupne narave, saj gre za urejanje spornih razmerij glede skupnih mladoletnih otrok udeležencev postopka. Vrhovno sodišče v takšnem dejanskem stanju tudi ugotavlja da videza nepristranskosti zaradi opisanih razmerij številnih sodnic družinskega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani, kjer se obravnava predmetna zadeva, ni mogoče odpraviti videza nepristranskosti v tem postopku na podlagi drugačne ustreznejše organizacije dela.2
Vrhovno sodišče ob povedanem zaključuje, da na podlagi racionalnih meril ni mogoče zagotoviti objektivne nepristranskosti Okrožnega sodišča v Ljubljani in je zato Vrhovno sodišče predlogu za delegacijo pristojnosti ugodilo. Določilo je Okrožno sodišče v Kranju kot drugo stvarno pristojno sodišče. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
——————————-
1 Primerjaj npr. sklep Vrhovnega sodišča RS I R 49/2021 z dne 21. 4. 2021.
2 Primerjaj odločitvi Vrhovnega sodišča RS I R 99/2011 z dne 15. 9. 2011 in I R 188/2012 z dne 17. 1. 2013.
Vir: sodisce.si.
Spomnimo: sovražni govor je kaznivo dejanje!
Javno spodbujanje ali razpihovanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki temelji na določeni osebni, praviloma nespremenljivi okoliščini posameznika, je kaznivo dejanje, če ga storilec stori bodisi na način, ki lahko potencialno ogrozi ali moti javni red in mir bodisi z uporabo groženj, zmerjanja ali žalitev. Prepoved razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, je namenjena zavarovanju vrednote mirnega sobivanja v državni skupnosti.
Temeljna pravna dobrina, ki se varuje s tem kaznivim dejanjem je javni red in mir, pa tudi človekovo dostojanstvo, ki ima v demokratični družbi poseben pomen in je, kot je večkrat zapisalo Ustavno sodišče, v središču ustavnega reda Republike Slovenije. Pomemben cilj uzakonitve tega kaznivega dejanja je preprečiti na predsodkih temelječo diskriminacijo deprivilegiranih, ranljivih družbenih skupin.
Vrhovno sodišče besedilo prvega odstavka 297. člena Kazenskega zakonika razlaga tako, da v primerih, ko je bilo dejanje storjeno z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, če so podani ostali zakonski znaki za obstoj kaznivega dejanja, ni treba, da bi zaradi takega storilčevega ravnanja prišlo tudi do potencialnega ogrožanja javnega reda in miru. Besedno zvezo, ki se nanaša na način storitve, s katerim se lahko ogrozi ali moti javni red in mir, pa je treba razlagati tako, da ni nujno, da bi zaradi storilčevega ravnanja do neposredne ogrozitve javnega reda in miru dejansko tudi prišlo, ampak je dovolj, da je dejanje sposobno povzročiti konkretno nevarnost, ki se kaže v ogrozitvi varovane dobrine. Sodišče mora v okviru opisa dejanja, na podlagi okoliščin obravnavanega življenjskega primera presoditi, ali je bilo storilčevo ravnanje sposobno pripeljati do konkretne nevarnosti. Pri tem samo abstraktna nevarnost ogrožanja ali motenja javnega reda in miru ne zadošča.
Vir: sodisce.si.
Lex sapiens 