Novi Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 

Novi Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 146/21) začne veljati 15. septembra 2021. Preberite, kaj določa.

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

S tem odlokom se zaradi preprečitve ponovnih izbruhov okužb in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 začasno določajo pogoj prebolevnosti, cepljenosti ali testiranja, pogoji za ustreznost testa na virus SARS-CoV-2 z metodo verižne reakcije s polimerazo (v nadaljnjem besedilu: test PCR) in hitrega antigenskega testa (v nadaljnjem besedilu: test HAG), uporaba testa HAG za samotestiranje na SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: test HAG za samotestiranje), uporaba zaščitne maske na javnih krajih oziroma prostorih in medosebna razdalja ter obvezno razkuževanje rok in prezračevanje prostorov.

II. POGOJ PREBOLEVNOSTI, CEPLJENOSTI ALI TESTIRANJA

2. člen

Pogoj prebolevnosti, cepljenosti ali testiranja (v nadaljnjem besedilu: pogoj PCT) je izpolnjen, če osebe razpolagajo z enim od spodaj navedenih dokazil, in sicer:

1. z dokazilom o negativnem rezultatu testa PCR, ki ni starejši od 72 ur od odvzema brisa, ali testa HAG, ki ni starejši od 48 ur od odvzema brisa;

2. z digitalnim COVID potrdilom EU v digitalni ali papirnati obliki, opremljenim s kodo QR (v nadaljnjem besedilu: EU DCP);

3. z digitalnim COVID potrdilom tretje države v digitalni ali papirnati obliki, opremljenim s kodo QR, ki vsebuje vsaj enake podatke kot EU DCP in ga je pristojni zdravstveni organ tretje države izdal v angleškem jeziku;

4. z dokazilom o cepljenju zoper COVID-19, s katerim izkazujejo, da so prejele:

– drugi odmerek cepiva Comirnaty proizvajalca Biontech/Pfizer, cepiva Spikevax (COVID-19 Vaccine) proizvajalca Moderna, cepiva Sputnik V proizvajalca Russia”s Gamaleya National Centre of Epidemiology and Microbiology, cepiva CoronaVac proizvajalca Sinovac Biotech, cepiva COVID-19 Vaccine proizvajalca Sinopharm, cepiva Vaxzevria (COVID-19 Vaccine) proizvajalca AstraZeneca ali cepiva Covishield proizvajalca Serum Institute of India/AstraZeneca oziroma kombinacijo dveh cepiv iz te alineje. Dokazilo se pridobi takoj po prejetem drugem odmerku;

– odmerek cepiva COVID-19 Vaccine Janssen proizvajalca Johnson in Johnson/Janssen-Cilag. Dokazilo se pridobi z dnem cepljenja;

5. z dokazilom o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od deset dni, razen če zdravnik presodi drugače, vendar ni starejši od 180 dni;

6. z dokazilom o prebolevnosti iz prejšnje točke in dokazilom o cepljenju iz 4. točke tega člena, s katerim dokazujejo, da so bile v obdobju, ki ni daljše od 180 dni od pozitivnega rezultata testa PCR oziroma od začetka simptomov, cepljene z enim odmerkom cepiva iz prve alineje 4. točke tega člena. Zaščita se vzpostavi z dnem cepljenja.

3. člen

(1) Test HAG iz tega odloka je ustrezen, če je opravljen v državi članici Evropske unije, državi članici schengenskega območja, Avstraliji, Bosni in Hercegovini, Izraelu, Turčiji, Kanadi, Novi Zelandiji, Ruski federaciji, Republiki Srbiji, Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske ali Združenih državah Amerike. Če je test HAG iz tega odloka opravljen v državi, ki ni navedena v prejšnjem stavku, je ustrezen, če vsebuje vsaj enak nabor podatkov kot test HAG, izdan v državi članici Evropske unije ali schengenskega območja, če je opremljen s QR kodo v skladu s standardi in tehnološkimi sistemi, ki so interoperabilni s sistemom EU DCP, in če omogoča preverjanje verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti potrdila na enak način kot EU DCP. Ne glede na državo izdaje je test HAG ustrezen le, če je naveden na skupnem seznamu hitrih antigenskih testov, ki je objavljen na povezavi https://ec.europa.eu/health
/sites/default/files/preparedness_ response/docs/covid-19_rat_ common-list_en.pdf. Seznam se objavi tudi na spletni strani NIJZ, Ministrstva za zdravje in Ministrstva za notranje zadeve.

(2) Test PCR iz tega odloka je ustrezen, če je opravljen v državi članici Evropske unije, državi članici schengenskega območja, Avstraliji, Bosni in Hercegovini, Izraelu, Turčiji, Kanadi, Novi Zelandiji, Ruski federaciji, Republiki Srbiji, Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske ali Združenih državah Amerike. Če je test PCR iz tega odloka opravljen v državi, ki ni navedena v prejšnjem stavku, je ustrezen, če vsebuje vsaj enak nabor podatkov kot test PCR, izdan v državi članici Evropske unije ali schengenskega območja, če je opremljen s QR kodo v skladu s standardi in tehnološkimi sistemi, ki so interoperabilni s sistemom EU DCP, in če omogoča preverjanje verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti potrdila na enak način kot EU DCP.

III. IZPOLNJEVANJE IN PREVERJANJE IZPOLNJEVANJA POGOJA PCT TER ZAGOTAVLJANJE FINANČNIH SREDSTEV

4. člen

(1) Testiranje zaradi dokazovanja izpolnjevanja pogoja PCT se izvaja s testi HAG in testi PCR.

(2) O izvidu mikrobiološke preiskave je testirana oseba obveščena s kratkim sporočilom na kontaktno številko mobilnega telefona, ki jo navede ob odvzemu brisa.

(3) Izvajalec testiranja izvid testa takoj po opravljeni preiskavi pošlje v Centralni register podatkov o pacientih (v nadaljnjem besedilu: CRPP). Podatek o izvidu testa se obdeluje v CRPP.

(4) Izvajalec testiranja je odgovoren za pravilnost podatkov, posredovanih v CRPP.

(5) V primeru pozitivnega rezultata testiranja s testom HAG testirano osebo zdravnik napoti na potrditev s testom PCR.

5. člen

(1) Pogoj PCT morajo za čas opravljanja dela izpolnjevati vsi delavci in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, ali samostojno opravljajo dejavnost.

(2) Pogoj PCT morajo izpolnjevati:

– vse osebe, ki so uporabniki storitev ali udeleženi ali prisotni pri izvajanju dejavnosti ali v okoljih v Republiki Sloveniji iz prejšnjega odstavka,

– uporabniki zavodov za prestajanje kazni zapora, prevzgojnih domov, centrov za tujce, azilnih domov in integracijskih hiš ob sprejemu v nastanitev ali po ponovni vrnitvi v nastanitev, če je odsotnost trajala več kot 48 ur. Testiranje zagotovi izvajalec dejavnosti zavoda za prestajanje kazni zapora, prevzgojnega doma, centra za tujce, azilnega doma oziroma integracijske hiše. Če ni mogoče zagotoviti testiranja s testom HAG, izvajalec dejavnosti iz prejšnjega stavka pri sprejemu ali ponovni vrnitvi zagotovi presejalno testiranje s testom HAG za samotestiranje iz prvega odstavka 6. člena tega odloka in takoj, ko je mogoče, zagotovi testiranje s testom HAG.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek pogoja PCT ni treba izpolnjevati:

– osebam, ki so mlajše od 12 let,

– osebam, ki pripeljejo ali odpeljejo otroka oziroma učenca v vrtec, 1., 2., ali 3. razred osnovne šole, glasbeno šolo do vključno 2. razreda, v osnovno šolo s prilagojenim programom ali zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami,

– osebam, ki k izvajalcu zdravstvene dejavnosti spremljajo otroka do dopolnjenega 15. leta oziroma odraslo osebo, ki ni sposobna skrbeti zase, in

– učencem in dijakom pri prevozu z javnim potniškim prometom.

(4) Omejitve iz drugega odstavka tega člena ne veljajo v primerih nujne oskrbe z osnovnimi življenjskimi izdelki in potrebščinami, zagotavljanja javnega reda in miru, varnosti in obrambe, nujne medicinske pomoči ter zaščite in reševanja.

(5) Za nujno oskrbo z osnovnimi življenjskimi izdelki in potrebščinami iz prejšnjega odstavka se štejejo:

– prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila in pijačo, vključno s prodajo živil in pijače zunaj prodajaln, pri čemer se kot izjema ne štejejo prodajalne znotraj trgovskega centra,

– specializirane prodajalne s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki, pri čemer se kot izjema ne štejejo prodajalne znotraj trgovskega centra.

6. člen

(1) Za osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena se šteje, da za opravljanje dela izpolnjujejo pogoj PCT, če se presejalno testirajo s testom HAG za samotestiranje. Samotestiranje iz prejšnjega stavka se izvaja enkrat tedensko v enakih presledkih. Odgovorne osebe, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela, določijo čas in kraj samotestiranja, ki je izvedeno na delovnem mestu. Za namen dokazovanja samotestiranja odgovorna oseba posreduje osebi iz prvega odstavka prejšnjega člena evidenčni list, ki vsebuje datum samotestiranja, rezultat testa in podpis osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena.

(2) Za osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena se šteje, da za opravljanje dela izpolnjujejo pogoj PCT, če se presejalno testirajo s testom HAG, ki se izvaja enkrat tedensko v enakih presledkih. Odgovorne osebe, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela, določijo čas in kraj testiranja. Testiranje se dokazuje z dokazilom iz 1. točke 2. člena tega odloka. Testiranje iz tega odstavka, se šteje:

– za dokazovanje pogoja PCT testiranja za opravljanje dela pri vseh izvajalcih dejavnosti iz prvega odstavka prejšnjega člena, pri čemer je veljavnost testa HAG omejena s pogostostjo tega presejalnega testa v skladu z odlokom,

– za dokazovanje izpolnjevanja pogoja PCT iz drugega odstavka prejšnjega člena, če se je uporaba storitve oziroma udeležba ali prisotnost pri izvajanju dejavnosti ali okoljih v Republiki Sloveniji začela v 48 urah od odvzema brisa.

7. člen

(1) Preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT iz 5. člena tega odloka organizirajo odgovorne osebe, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela. Preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT se opravlja z dokazili iz 2. in 6. člena tega odloka.

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka morajo na vidnem mestu objaviti obvestilo o obveznosti izpolnjevanja pogoja PCT za osebe, ki opravljajo delo ali so udeležene v okoljih ali dejavnostih v Republiki Sloveniji, in na vstopnih točkah preverjati njegovo izpolnjevanje.

(3) Zoper osebo, ki opravlja delo v okoljih ali dejavnostih v Republiki Sloveniji iz prvega odstavka 5. člena tega odloka, ki ne izpolnjuje pogoja PCT, delodajalec uporabi ukrepe v skladu s predpisom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, in predpisom, ki ureja delovna ali uslužbenska razmerja, ter kolektivnimi pogodbami dejavnosti.

(4) Osebam iz drugega odstavka 5. člena tega odloka, ki ne izpolnjujejo pogoja PCT, se ne dovoli uporabe storitve oziroma udeležba ali prisotnost pri izvajanju dejavnosti ali v okoljih v Republiki Sloveniji, razen osebam iz druge alineje drugega odstavka 5. člena tega odloka.

8. člen

(1) Učenci 7., 8. in 9. razreda osnovne šole in dijaki prostovoljno izvajajo testiranje s testi HAG za samotestiranje za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa, pri čemer se samotestiranje opravi v domačem okolju.

(2) Testiranje s testi HAG za samotestiranje v domačem okolju ali v vzgojno-izobraževalnem zavodu prostovoljno izvedejo tudi otroci in mladostniki, vključeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov, ustanovljenih za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ter v domačem okolju učenci, ki so vključeni v tretjo do šesto stopnjo posebnega programa, razen če iz objektivnih razlogov to ni mogoče.

(3) Študenti in udeleženci izobraževanja odraslih v programih, v katerih se pridobi javno veljavna izobrazba, obvezno izvajajo testiranje s testi HAG za samotestiranje za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega ali študijskega programa, pri čemer se samotestiranje opravi v izobraževalni instituciji. Glede določitve kraja, časa in dokazovanja testiranja se smiselno uporabljata tretji in četrti stavek prvega odstavka 6. člena tega odloka. Izobraževalna institucija lahko odloči, da se obvezno testiranje za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega ali študijskega programa izvaja kot presejalno testiranje s testi HAG v skladu z drugim odstavkom 6. člena tega odloka, pri čemer sredstva za izvajanje testiranja zagotovi izobraževalna institucija.

(4) Testiranje s testi HAG za samotestiranje v domačem okolju izvedejo tudi osebe, stare od 12 do 18 let, za udeležbo v športnih programih in športno rekreativnih dejavnostih.

(5) Testiranje s testi HAG za samotestiranje iz tega člena se izvaja enkrat tedensko v enakih presledkih.

(6) Osebi iz tega člena pripada pet testov HAG za samotestiranje na mesec, ki jih sama ali njeni starši ali zakoniti zastopniki pridobijo v lekarni po predložitvi kartice zdravstvenega zavarovanja ali po predložitvi potrdila o šolanju in osebnega dokumenta, če je oseba tujec in nima kartice zdravstvenega zavarovanja. Če je oseba študent, udeleženec izobraževanja odraslih, udeleženec športnih programov ali športno rekreativne dejavnosti, poleg kartice zdravstvenega zavarovanja predloži tudi potrdilo o šolanju in osebni dokument oziroma potrdilo o udeležbi v športnih programih ali športno rekreativni dejavnosti.

(7) Osebam iz tega člena, ki izpolnjevanje pogoja PCT dokazujejo z dokazili iz 2. člena tega odloka, ni treba izvajati testiranja s testi HAG za samotestiranje.

9. člen

(1) Samotestiranje se izvaja s testi HAG za samotestiranje, ki jih proizvajalec nameni za samotestiranje in za katere je proizvajalec pridobil certifikat CE priglašenega organa s sedežem v Evropski uniji.

(2) Rezultata testiranja s testi HAG za samotestiranje se ne vnaša v CRPP in se ne uporablja za pridobitev EU DCP.

(3) V primeru pozitivnega rezultata s testom HAG za samotestiranje testirana oseba obvesti izbranega osebnega zdravnika, ki jo napoti na test PCR.

(4) Ob sumu ali potrjenem primeru okužbe z virusom SARS-CoV-2 v vzgojno-izobraževalnem zavodu vodstvo zavoda ravna v skladu z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

10. člen

(1) Sredstva za izvajanje presejalnega testiranja za osebe iz prvega odstavka 5. člena tega odloka zagotavlja delodajalec oziroma oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, za osebe iz 8. člena tega odloka pa se sredstva za presejalno testiranje s testi HAG za samotestiranje zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

(2) Sredstva za testiranje s testi HAG za osebe, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne smejo cepiti, kar dokazujejo s pisnim potrdilom zdravnika, se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

(3) Osebe iz drugega odstavka 5. člena tega odloka stroške testiranja, ki so pogoj za izpolnjevanje pogoja PCT, krijejo same, razen oseb iz druge alineje drugega odstavka 5. člena tega odloka, za katere se sredstva v ta namen zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

(4) Minister, pristojen za zdravje, določi najvišjo višino povračila stroškov za zdravstvene storitve testiranja, stroškov testov HAG in testov HAG za samotestiranje ter način izstavitve zahtevkov za povračilo teh stroškov s sklepom, ki ga objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za zdravje.

(5) Kadar izvajalec zdravstvene dejavnosti opravlja teste HAG za samoplačnike, cena storitve ne sme preseči višine povračila stroškov, ki jo določa sklep iz prejšnjega odstavka. Strošek testa HAG za samotestiranje za samoplačnike ne sme preseči višine povračila stroškov, ki jo določa sklep iz prejšnjega odstavka.

IV. UPORABA ZAŠČITNE MASKE IN MEDOSEBNA RAZDALJA

11. člen

(1) Uporaba zaščitne maske je obvezna pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih krajih oziroma prostorih.

(2) Uporaba zaščitne maske je obvezna tudi pri gibanju in zadrževanju na odprtih javnih krajih oziroma prostorih, če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj 1,5 metra, in v osebnih vozilih. Ne glede na prejšnji stavek nošenje zaščitne maske pri gibanju in zadrževanju na odprtih javnih krajih oziroma prostorih ni potrebno, če gre za člane istega gospodinjstva in je zagotovljena medosebna razdalja najmanj 1,5 metra do drugih oseb, v osebnem vozilu, če je v vozilu ena oseba ali več članov istega gospodinjstva, in na odprtih javnih krajih oziroma prostorih, kjer se upošteva pogoj PCT.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena morajo policisti, inšpektorji, občinski redarji, varnostno osebje, izvršitelji in druge uradne osebe pri opravljanju svojih nalog obvezno uporabljati zaščitne maske v vseh postopkih s posamezniki in v komunikaciji z osebami, ki so navzoče na kraju postopkov.

(4) Zaprt javni kraj oziroma prostor iz tega odloka je javni prostor, ki ga pokriva streha in ima zaprto več kot polovico površine pripadajočih sten oziroma stranic (ne glede na vrsto uporabljenega materiala), ne glede na to, ali je objekt stalen ali začasen, pri tem pa okna in vrata štejejo kot del zaprte površine. Kot zaprt javni kraj oziroma prostor se štejejo tudi vse oblike javnega potniškega prometa in žičniške naprave za prevoz oseb v zaprtih kabinah.

12. člen

(1) Ne glede na prejšnji člen uporaba zaščitne maske ni obvezna za:

1. otroke do dopolnjenega 6. leta starosti,

2. učence v osnovni šoli do vključno 5. razreda, izključno, ko so v matičnemu oddelku,

3. učence glasbene šole do vključno 2. razreda,

4. vzgojitelje predšolskih otrok in vzgojitelje predšolskih otrok – pomočnike vzgojitelja pri opravljanju neposrednega dela z otroki,

5. višje in visokošolske učitelje, kadar predavajo za zaščitno pregrado iz stekla ali podobnega materiala,

6. govornike v zaprtih javnih krajih oziroma prostorih, če je zagotovljena medosebna razdalja vsaj 1,5 metra,

7. nastopajoče na javnih kulturnih prireditvah,

8. osebe, ki izvajajo športno vadbo, če je zagotovljena medosebna razdalja vsaj 1,5 metra,

9. osebe s posebnimi potrebami, ki jim je uporaba zaščitne maske iz objektivnih razlogov onemogočena,

10. učence, dijake in študente pri pouku športne vzgoje in pouku športa, učence glasbene šole pri pouku pihal, trobil, petja, plesne pripravnice, sodobnega plesa in baleta, ter dijake pri pouku plesa, petja in inštrumenta,

11. za goste, sedeče za mizo v gostinski dejavnosti.

(2) Pri neposredni komunikaciji z gluhimi, gluhoslepimi in naglušnimi osebami se, ob upoštevanju zaščite vseh udeleženih, uporaba zaščitnih mask lahko začasno opusti, če je mogoče zagotoviti medosebno razdaljo najmanj 1,5 metra, uporabo vizirja ali če komunikacija s temi osebami poteka za stekleno pregrado.

(3) Uporaba zaščitne maske v komunikaciji z osebami iz prejšnjega odstavka ni obvezna za tolmače za slovenski znakovni jezik.

V. RAZKUŽEVANJE ROK IN PREZRAČEVANJE POSLOVNIH PROSTOROV

13. člen

(1) Ob vstopu v zaprt javni kraj oziroma prostor je obvezno razkuževanje rok z razkužilom, ki je registrirano za ta namen in uvrščeno v Register biocidnih proizvodov, ki ga vodi in na svoji spletni strani objavlja Urad Republike Slovenije za kemikalije.

(2) Razkužila iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti upravljavec oziroma izvajalec dejavnosti v zaprtem javnem kraju oziroma prostoru pri vhodu v tak prostor.

(3) Upravniki večstanovanjskih stavb ob vhodu vanje in ob vhodu v dvigalo, če ga večstanovanjska stavba ima, zagotovijo namestitev dozatorjev za razkuževanje rok. Namestitev iz prejšnjega stavka opravi upravnik sam ali zagotovi, da to opravi tretja oseba, ki jo izbere upravnik, ali pa eden od etažnih lastnikov, če upravnik nima na razpolago dovolj zaposlenih ali ne more zagotoviti, da delo opravi tretja oseba.

(4) V večstanovanjskih stavbah, ki v skladu s posebnimi predpisi nimajo upravnika, namestitev iz prejšnjega odstavka zagotovijo lastniki v večstanovanjskih stavbah.

(5) Izvajalci dejavnosti, organizatorji dogodkov oziroma upravljavci poslovnih stavb na območju Republike Slovenije morajo poskrbeti za redno prezračevanje zaprtih prostorov, v katerih opravljajo dejavnost oziroma jih upravljajo.

14. člen

Vlada Republike Slovenije preverja utemeljenost ukrepov iz tega odloka na podlagi strokovnih mnenj.

VI. KONČNI DOLOČBI

15. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 142/21).

16. člen

Ta odlok začne veljati 15. septembra 2021.

(Objavljeno 11.9.2021)

Advertisement

Državno odvetništvo o zadevi Pintar in drugi proti Sloveniji: ESČP je ugotovilo kršitev 1. člena Protokola št. 1

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je danes objavilo sodbo v zadevi Pintar in drugi proti Sloveniji, ki se nanaša na skupno sedem pritožnikov. ESČP je ugotovilo kršitev 1. člena Protokola št. 1. 

Pritožniki so se pritoževali zaradi neobstoja ustreznih pravnih postopkov, v katerih bi lahko izpodbijali izredne ukrepe Banke Slovenije, na podlagi katerih so leta 2013 in 2014 prenehale kvalificirane obveznosti bank. Za pritožnike so ti ukrepi pomenili prenehanje njihovih delnic in podrejenih obveznic.

ESČP je v današnji sodbi menilo, da delnice in obveznice, na katere se nanaša predmetna zadeva, pomenijo premoženje v smislu 1. člena Protokola št. 1, zato je njihovo prenehanje predstavljalo poseg v premoženje pritožnikov. Šlo je za nadzor nad uporabo premoženja v smislu drugega odst. 1. člena Protokola št. 1. Odločbe Banke Slovenije z dne 17. decembra 2013 in 16. decembra 2014 so temeljile na določbah slovenskega prava, zlasti zakona o bančništvu. ESČP ugotavlja, da so te določbe ustrezne z vidika dostopnosti in predvidljivosti. 

Vendar morajo vsak poseg v mirno uživanje premoženja spremljati procesne garancije, ki prizadetemu posamezniku zagotavljajo razumno možnost, da predstavi svoj primer odgovornim oblastem z namenom učinkovitega izpodbijanja ukrepov, ki posegajo v pravice, zajamčene z navedeno določbo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je leta 2016 ugotovilo, da določbe, na katerih so temeljili izredni ukrepi, niso bile v neskladju s pravico do zasebne lastnine. Je pa v zvezi s 350.a členom Zakona o bančništvu menilo, da ta določba ni zagotovila učinkovitega sodnega varstva, in je določilo, da mora zakonodajalec poskrbeti za ureditev, ki bo takšno varstvo omogočila. Čeprav je Ustavno sodišče zakonodajalcu določilo rok šest mesecev za sprejetje takšne ureditve, je bil zakon sprejet šele leta 2019, za zdaj pa ta zakon na nekdanje imetnike kvalificiranih obveznosti bank ni vplival, saj je njegovo izvrševanje začasno zadržano zaradi vložene zahteve za oceno ustavnosti. Nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti, ki so izgubili delnice ali podrejene obveznice leta 2013 ali 2014, tako doslej niso imeli učinkovitega dostopa do pravnih poti, po katerih bi lahko izpodbijali podlage za ukrepe in zahtevali povračilo škode. 

ESČP zato zaključuje, da niti zahtevek za povračilo škode po 350.a členu Zakona o bančništvu niti druga pravna sredstva, ki so jih uporabili nekateri od pritožnikov, niso zagotovili razumne možnosti izpodbijanja odločb Banke Slovenije in/ali uveljavljanja zahteve po povračilu škode. Posega v premoženje pritožnikov niso spremljale ustrezne procesne garancije proti arbitrarnosti, zato poseg ni bil zakonit v smislu 1. člena Protokola št. 1.

ESČP ob tem izrecno poudarja, da se ne spušča v podrobnosti pravnega sredstva iz Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), sprejetega leta 2019, še posebej, ker je ta zakon trenutno v postopku ocene ustavnosti pred Ustavnim sodiščem. Prav tako se ESČP ne spušča v to, ali so bili izredni ukrepi v splošnem interesu in ali je bilo vzpostavljeno pravično ravnovesje med zahtevami splošnega interesa skupnosti in varstvom pravice pritožnikov do mirnega uživanja njihovega premoženja.

ESČP še posebej poudarja, da mora država skladno s 46. členom Konvencije in pod nadzorom Odbora ministrov uporabiti ustrezne splošne in posebne ukrepe, s katerimi bo pritožnikom zagotovila pravice, ki so jim bile kršene. Ukrepi morajo biti sprejeti tudi glede vseh drugih, ki so v enakem položaju kot pritožniki. Vsi navedeni morajo imeti dostop do pravnega postopka, ki jim bo omogočil učinkovito izpodbijanje posega v njihovo premoženje. Tak dostop mora biti zagotovljen takoj, ko bo to možno.

V zvezi z zahtevki pritožnikov za pravično zadoščenje je ESČP poudarilo, da so delnice in podrejene obveznice pritožnikov res prenehale zaradi odločb Banke Slovenije, vendar ESČP ne more špekulirati, kakšen bi bil izid postopkov, če bi pritožniki lahko učinkovito izpodbijali te odločbe v postopkih, ki bi ustrezali procesnim obveznostim države po 1. členu Protokola št. 1. Upoštevaje navedeno in v luči dejstva, da ima država obveznost zagotoviti pritožnikom učinkovito izpodbijanje ukrepov in uveljavljanje zahteve po povrnitvi škode, ESČP pritožnikom ni prisodilo premoženjske škode.

Prisodilo pa jim je nepremoženjsko škodo. Pojasnilo je, da je pritožnikom to, da niso mogli zahtevati povračila škode in so bili v negotovosti glede pravnega sredstva, ki bi jim to omogočilo, povzročilo stisko. ESČP je zato petim pritožnikom namenilo po 3.000 evrov (Pintar, Kotnik, Jukič, Jesenko in Jesenko), enemu (Peterlin) pa 1.000 evrov. Ena pritožnica (Logar) ni zahtevala zadoščenja za nepremoženjsko škodo, zato ji ga ESČP ni prisodilo. 

Šestim pritožnikom je ESČP prisodilo tudi stroške postopka (Pintar: 915 evrov; Kotnik in Peterlin skupaj 1.868 evrov; Logar: 2.964 evrov; Jesenko in Jesenko skupaj 1.200 evrov), medtem ko en pritožnik ni zahteval povračila stroškov postopka.

Vir: Državno odvetništvo.

Odziv Ministrstva za finance na odločitev ESČP v zvezi z bančno sanacijo 

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je objavilo sodbo v zadevi Pintar in drugi proti Sloveniji, ki se nanaša na izvedbo zadnje bančne sanacije v Republiki Sloveniji. ESČP je ugotovilo kršitev 1. člena Protokola št. 1.  Pritožnikom pa ni ugodilo v delu, ki se nanaša na povrnitev premoženjske škode zaradi prenehanja kvalificiranih obveznosti. O tem bodo odločala slovenska sodišča.

Pritožniki so kot imetniki vrednostnih papirjev kvalificiranih obveznosti bank, ki jim je leta 2013 Banka Slovenije izdala odločbo o izrednih ukrepih, prispevali h kritju izgub teh bank. Že leta 2014 so zaradi tega na ESČP vložili pritožbo zoper Republiko Slovenijo, v kateri so zatrjevali kršitev 1. člena prvega Protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic, ki ureja pravico do varstva premoženja, in ki naj bi bila zaradi neupravičenosti izrednih ukrepov, ki so privedli do prenehanja kvalificiranih obveznosti bank, pritožnikom kršena. Pritožniki so se pritožili tudi zaradi nedostopnosti do pravnih sredstev.

Republika Slovenija je v postopku pred tem sodiščem zagovarjala stališče, da pritožbe niso utemeljene, saj pritožniki niso izkoristili vseh razpoložljivih domačih pravnih sredstev, zlasti možnost odškodninske tožbe po 350. a členu Zakona o bančništvu, ki je veljal v času izvedbe bančne sanacije. Poleg tega je bilo premoženje pritožnikov zaradi izgub bank brez ekonomske vrednosti, zato ga ni mogoče obravnavati kot premoženje v smislu 1. člena prvega Protokola Evropskega sodišča za človekove pravice. Medtem je bil sprejet tudi Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, s katerim je bila uresničena odločitev Ustavnega sodišča RS št. U-I-295/13-260, ki je opozorilo na nezadostno upoštevanje ustavne zahteve po učinkovitem sodnem varstvu. Zaradi podane zahteve za oceno ustavnosti je izvrševanje Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank trenutno sicer začasno zadržano.

ESČP je poudarilo, da so delnice in podrejene obveznosti pritožnikov res prenehale zaradi odločb Banke Slovenije, vendar ugotavlja, da samo ne more špekulirati, kakšen bi bil izid postopkov, če bi pritožniki lahko učinkovito izpodbijali te odločbe v postopkih, ki bi ustrezali procesnim obveznostim države po 1. členu Protokola št. 1. ESČP se tako ni vsebinsko opredelilo do zakonitosti oziroma ustreznosti izrednih ukrepov, ki so povzročili prenehanje kvalificiranih obveznosti bank. V skladu s tem pritožnikom tudi ni prisodilo premoženjske škode.

ESČP prav tako ni sledilo argumentom Republike Slovenije, da se pritožba na podlagi 35. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic zavrne kot nedopustna, kljub temu,  da pred njeno vložitvijo še niso bila izčrpana vsa domača pravna sredstva.

Ministrstvo za finance navaja, da spoštuje odločitev ESČP, poudarja pa, da je sodišče pritožnikom pritrdilo le v tem, da jim ni bilo zagotovljeno učinkovito sodno varstvo, ne pa tudi o tem, ali so upravičeni do povrnitve premoženjske škode. O tem bodo odločala slovenska sodišča. Ministrstvo za finance vztraja, da je bila odločba Ustavnega sodišča o vzpostavitvi učinkovitega sodnega varstva upoštevana s sprejemom Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, argumenti o ustavni skladnosti predlaganega postopka v zakonu ter argument glede možnosti pritožnikov, da podajo odškodninsko tožbo po 350. a členu Zakona o bančništvu, o kateri bo pristojno sodišče odločalo po postopku, opredeljenem v Zakonu o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, pa so bili že predstavljeni v dosedanjih mnenjih vlade v postopku ustavnosodne presoje tega zakona.

Vir: Ministrstvo za finance; ESČP.