Tretja novela t. i. odloka o PCT in odločitev Ustavnega sodišča o začasnem zadržanju izvrševanja 10.a člena

V nadaljevanju so navedeni členi, ki jih je Vlada RS z zadnjo novelo Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 157/2021) spremenila. Odlok je začel veljati 24. septembra. 2021. Spremembe so v poudarjenem tisku.

5. člen

(1) Pogoj PCT morajo za čas opravljanja dela izpolnjevati vsi delavci in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, ali samostojno opravljajo dejavnost. Pogoj iz prejšnjega stavka za delavca ne velja v času opravljanja dela na domu.

(2) Pogoj PCT morajo izpolnjevati:

– vse osebe, ki so uporabniki storitev ali udeleženi ali prisotni pri izvajanju dejavnosti ali v okoljih v Republiki Sloveniji iz prejšnjega odstavka,

– uporabniki zavodov za prestajanje kazni zapora, prevzgojnih domov, centrov za tujce, azilnih domov in integracijskih hiš ob sprejemu v nastanitev ali po ponovni vrnitvi v nastanitev, če je odsotnost trajala več kot 48 ur. Testiranje zagotovi izvajalec dejavnosti zavoda za prestajanje kazni zapora, prevzgojnega doma, centra za tujce, azilnega doma oziroma integracijske hiše. Če ni mogoče zagotoviti testiranja s testom HAG, izvajalec dejavnosti iz prejšnjega stavka pri sprejemu ali ponovni vrnitvi zagotovi presejalno testiranje s testom HAG za samotestiranje iz prvega odstavka 6. člena tega odloka in takoj, ko je mogoče, zagotovi testiranje s testom HAG.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek pogoja PCT ni treba izpolnjevati:

– osebam, ki so mlajše od 15 let, in osebam, ki so vključene v storitev vodenja, varstva in zaposlitev pod posebnimi pogoji,

– osebam, ki pripeljejo ali odpeljejo otroka oziroma učenca v vrtec, 1., 2., ali 3. razred osnovne šole, glasbeno šolo do vključno 2. razreda, v osnovno šolo s prilagojenim programom ali zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, varstveno delovne centre, centre za usposabljanje, delo in varstvo ter dnevne centre domov za starejše občane,

– osebam, ki k izvajalcu zdravstvene dejavnosti spremljajo otroka do dopolnjenega 15. leta oziroma odraslo osebo, ki ni sposobna skrbeti zase,

– učencem in dijakom pri prevozu z javnim potniškim prometom,

– uporabnikom zdravstvenih storitev, če gre za cepljenje proti COVID-19 ali testiranje na prisotnost virusa SARS-CoV-2,

– uporabniki poštnih storitev, če gre za prevzem pošiljk, ki jih je treba osebno prevzeti, ker bi zaradi neprevzema nastale pravne posledice.

(4) Omejitve iz drugega odstavka tega člena ne veljajo v primerih nujne oskrbe z osnovnimi življenjskimi izdelki in potrebščinami, zagotavljanja javnega reda in miru, varnosti in obrambe, nujnih zdravstvenih storitev, nujnih postopkov socialne in družinske problematike ter nujne osebne asistence, zaščite in reševanja ter za osebe, ki opravljajo naloge v sektorju mednarodnega prevoza in Republiko Slovenijo zapustijo v 12 urah po prehodu meje, za oskrbo na bencinskih servisih.

(5) Za nujno oskrbo z osnovnimi življenjskimi izdelki in potrebščinami iz prejšnjega odstavka se štejejo:

– prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila in pijačo, vključno s prodajo živil in pijače zunaj prodajaln, pri čemer se kot izjema ne štejejo prodajalne znotraj trgovskega centra,

– specializirane prodajalne s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki, pri čemer se kot izjema ne štejejo prodajalne znotraj trgovskega centra,

– humanitarna skladišča, centri za razdeljevanje hrane in drugi kraji, ki omogočajo brezplačen dostop do osnovnih življenjskih dobrin socialno ogroženim skupinam.

(6) Pri oskrbi na bencinskih servisih veljajo omejitve iz drugega odstavka tega člena le v primeru oskrbe v zaprtih prostorih bencinskega servisa.

12. člen

(1) Ne glede na prejšnji člen uporaba zaščitne maske ni obvezna za:

1. otroke do dopolnjenega 6. leta starosti,

2. učence v osnovni šoli do vključno 5. razreda, izključno, ko so v matičnemu oddelku,

3. učence glasbene šole do vključno 2. razreda,

4. vzgojitelje predšolskih otrok in vzgojitelje predšolskih otrok – pomočnike vzgojitelja pri opravljanju neposrednega dela z otroki,

5. višje in visokošolske učitelje, kadar predavajo za zaščitno pregrado iz stekla ali podobnega materiala,

6. govornike v zaprtih javnih krajih oziroma prostorih, če je zagotovljena medosebna razdalja vsaj 1,5 metra,

7. nastopajoče na javnih kulturnih prireditvah,

8. osebe, ki izvajajo športno vadbo, če je zagotovljena medosebna razdalja vsaj 1,5 metre,

9. osebe s posebnimi potrebami, ki jim je uporaba zaščitne maske iz objektivnih razlogov onemogočena,

10. učence, dijake in študente pri pouku športne vzgoje in pouku športa, učence glasbene šole pri pouku pihal, trobil, petja, plesne pripravnice, sodobnega plesa in baleta, ter dijake pri pouku plesa, petja in inštrumenta,

11. za goste, sedeče za mizo v gostinski dejavnosti.

(2) Pri neposredni komunikaciji z gluhimi, gluhoslepimi in naglušnimi osebami se, ob upoštevanju zaščite vseh udeleženih, uporaba zaščitnih mask lahko začasno opusti, če je mogoče zagotoviti medosebno razdaljo najmanj 1,5 metra, uporabo vizirja ali če komunikacija s temi osebami poteka za stekleno pregrado.

(3) Uporaba zaščitne maske v komunikaciji z osebami iz prejšnjega odstavka ni obvezna za tolmače za slovenski znakovni jezik.

Zadržanje izvrševanja 10.a člena

Dne 30. septembra 2021 je Ustavno sodišče s sklepom št. U-I-210/21-12 o začasnem zadržanju izvrševanja 10.a člena Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 157-2985/2021), ki je začel veljati 1. oktobra 2021, določilo:

»Izvrševanje 10.a člena Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 147/21, 149/21 in 152/21) se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.«

Vir: Uradni list; Ustavno sodišče RS.

Advertisement

Ali lahko delodajalec vpogleda v potrdilo o cepljenosti proti Covid 19

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vprašanje, ali lahko delodajalec od svojih zaposlenih zahteva informacijo o cepljenosti proti Covid 19 in vpogleda v certifikat.

IP v skladu z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) podaja neobvezno mnenje v zvezi s tem vprašanjem. Ob tem poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

IP uvodoma pojasnjuje, da je že odgovarjal na podobna vprašanja, in sicer v naslednjih mnenjih, ki so dostopna na spletni strani IP:

  • št. 07121-1/2021/1325 z dne 26. 7. 2021;
  • št. 07121-1/2021/1297 z dne 21. 7. 2021;
  • št. 07121-1/2021/1255 z dne 19. 7. 2021;
  • št. 07121-1/2021/1254 z dne 19. 7.2021;
  • št. 07120-1/2021/385 z dne 27. 7. 2021.

Iz navedenih mnenj izhaja, da lahko v delovnih razmerjih pod določenimi pogoji pravno podlago za posredovanje informacije o izpolnjevanju pogoja PCT zaposlenega delodajalcu predstavlja določba 48. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDR-1), ki v prvem odstavku določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

Na delodajalcu je, da utemelji, zakaj potrebuje določen osebni podatek delavca zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma v zvezi z delovnim razmerjem. Ob navedenem IP pojasnjuje, da delodajalec podatkov o cepljenosti načeloma ne potrebuje, razen če to od njega zahtevajo področni predpisi, kot na primer odredbe glede obveznih testiranj za zaposlene v določenih dejavnostih. Pri ugotavljanju pravne podlage za obdelavo zdravstvenih osebnih podatkov delavcev je treba v okoliščinah konkretnega primera najprej ugotoviti, ali je pogoj PCT z zakonom oziroma podzakonskim predpisom določen kot obvezen.

Če je pogoj PCT obvezen, je delodajalec na podlagi ZDR-1 ter v zvezi s podzakonskim predpisom, ki določa obveznost izpolnjevanja takšnega pogoja, upravičen do informacije o izpolnjevanju pogoja PCT. Vendar pa je IP že večkrat poudaril, da v kontekstu delovnih razmerij ne obstaja obveznost predložitve zdravstvenega izvida, temveč zgolj same informacije iz izvida, zato delodajalec tudi ne sme zbirati ter hraniti zdravstvenih izvidov ali potrdil o cepljenju/ prebolevnosti/ testiranju (razen če bi področni predpisi določali drugače).

Če za nek sektor oziroma za konkretno podjetje ni predpisan obvezen pogoj PCT, delodajalec pa želi kljub temu sprejeti določene ukrepe za zajezitev širjenja virusa, pa IP pojasnjuje, da ni pristojen presojati primernosti, nujnosti in sorazmernosti samega ukrepa. To namreč je predmet ocene tveganj, ki jo delodajalec izvede v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11; v nadaljevanju ZVZD-1) ob sodelovanju pristojnih institucij (pooblaščena oseba medicine dela in NIJZ). Določanje ukrepov v skladu z ZVZD-1 torej ni pristojnost IP, vendar pa je IP pristojen, če pri izvajanju teh ukrepov pride do obdelave osebnih podatkov. Izvajanje ukrepov za varnost in zdravje pri delu je pravica in dolžnost delavca, kar pomeni, da je delodajalec na podlagi 48. člena ZDR-1 v potrebnem obsegu upravičen tudi do obdelave osebnih podatkov v zvezi z izvajanjem teh ukrepov. Ob tem pa mora delodajalec kot upravljavec osebnih podatkov zagotavljati spoštovanje vseh načel varstva osebnih podatkov, med drugim tudi načela omejitve namena (osebni podatki so zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni) in načela najmanjšega obsega podatkov (osebni podatki so ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo). Če torej delodajalec izvaja ukrepe, ki so pripravljeni v skladu z ZVZD-1 in usklajeni s pristojnimi strokovnimi službami (NIJZ, izvajalec medicine dela), potem sme v potrebnem obsegu obdelovati tudi s tem povezane osebne podatke delavcev.

Vir: Informacijski pooblaščenec, Vpogled delodajalca v potrdilo o cepljenosti proti Covid 19, 24. september 2021.