Analiza Ministrstva za pravosodje: na podlagi neustreznih pravnih podlag uvedenih nekaj več kot 62.000 prekrškovnih postopkov

Vlada se je na 14. redni seji seznanila z Analizo pravnih podlag, ki so bile uporabljene v prekrškovnih postopkih proti posameznikom zaradi kršitev ukrepov zoper virusno bolezen COVID-19. V analiziranem obdobju je bilo uvedenih približno 62.000 prekrškovnih postopkov, skupen znesek glob za prekrške po Zakonu o nalezljivih boleznih in Zakonu o javnih zbiranjih za vse kategorije storilcev prekrškov pa znaša 5.754.540,63 evrov. 

V okviru priprave analize so se pregledale pravne podlage in odloki, na osnovi katerih so bili v času epidemije (od 12. marca 2020 do 30. maja 2022) proti posameznikom in pravnim osebam uvedeni različni prekrškovni postopki. 

Cilj analize je odprava tistih glob, ki so bile izvedene na podlagi neustavnih, nezakonitih oziroma nesorazmernih ukrepov. Postopki glede prekrškov, ki so bili uvedeni ustavno, zakonito, na podlagi ustreznih ukrepov, niso bili vključeni v analizo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v svojih odločbah ugotovilo, da so 2., 3. in 4. točka prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih v neskladju z Ustavo zaradi kršitve načela legalitete (120. člen Ustave). Na podlagi teh določb je Vlada RS sprejemala odloke, ki so  v primeru prekrška iz 14. točke prvega odstavka 57. člena ZNB, prekrška iz tretjega odstavka 57. člena ZNB in prekrška iz 10. točke prvega odstavka 54. člena ZNB »napolnili« vsebino (znake) navedenih prekrškov.

Strokovna analiza je zato omejena na ukrepe, ki jih je Vlada RS v navedenem obdobju sprejemala na podlagi 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (tako za fizične kot tudi pravne osebe), in delno na podlagi Zakona o javnih zbiranjih – prekrški organizatorjev javnih zbiranj.

Ključno merilo pri pripravi analize je bilo načelo ustavnosti, zakonitosti in sorazmernosti – saj so  izključno ta merila tista, na osnovi katerih je posamezni Vladi omogočeno, da omejuje človekove pravice.

Ugotovitve analize:

  • V času od 15. marca 2020 do 30. maja 2022 je bilo za obvladovanje nalezljive bolezni COVID-19 izdanih 533 odlokov.
  • V analiziranem obdobju je bilo na podlagi neustreznih pravnih podlag uvedenih nekaj več kot 62.000 prekrškovnih postopkov.
  • Podatki kažejo, da so bili v prekrškovnih postopkih pretežno obravnavani posamezniki – na posameznike se je nanašalo cca. 93% zadev, na pravne osebe pa cca. 7% zadev.
  • Skupen znesek glob za prekrške po ZNB in ZJZ za vse kategorije storilcev prekrškov znaša 5.754.540,63 evrov, od tega je bilo prostovoljno plačanih 1.765.592,58 evrov (cca. 30%), v prisilni izterjavi pa je 3.988.948,05 evrov (cca. 70%).

Vlada je Ministrstvu za pravosodje naložila, da na podlagi Analize, v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve in Službo Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, do 31. januarja 2023 pripravi normativne rešitve v zvezi s prekrškovnimi postopki, ki so se vodili v času obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 na podlagi neustreznih pravnih podlag.

Vir: Ministrstvo za pravosodje.

Advertisement

Odstop od vsebine dosedanje sodne prakse glede vprašanja višine oškodovančevega soprispevka

V obravnavani zadevi gre za vprašanje višine oškodovančevega soprispevka, ker je vede prisedel k pijanemu vozniku. Gre tudi za to, da se je v tej zadevi Vrhovno sodišče soočilo z odstopom nižjih sodišč od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča.

S tem, ko sta nižji sodišči ob bistveno enakih dejanskih okoliščinah tožniku pripisali 65 % delež lastnega prispevka, drugače, kot jih je za bistveno enaka ravnanja oškodovancem pripisovala ustaljena sodna praksa, sta obšli ustaljeno sodniškopravno vsebino na tretjem odstavku 153. člena ter 171. člena OZ temelječega materialnopravnega pravila.

Revident je imel v tem delu torej prav. To je Vrhovnemu sodišču narekovalo, da znova opravi materialnopravno vrednotenje. Pri tem je odstopilo od vsebine dosedanje sodne prakse, saj je ta pretirano toga (monolitna), neobčutljiva za razlikovanje različnih položajev ter tudi sicer po vrednotnem sporočilu o 20 % soprispevku oškodovanca ne ustreza več času, ki poudarja pomen posameznikove odgovornosti za lastna ravnanja.

Tožnik ni bil skrben do samega sebe. Skupaj z voznikom se je podal v nevarno avanturo, ki se je nato tudi tragično iztekla. Zavarovanec tožene stranke je pri tem prednjačil. Raven alkohola pri njem je bila že na mejnem prehodu 2,6 g/kg, v času nezgode celo prek 3 g/kg. Upravljal je z avtomobilom, ki je nevaren zato, ker se s svojo maso in ob večji hitrosti, ko gre nekaj narobe, lahko znajde s svojo gibalno količino v nepredvidljivem kavzalnem vrtincu. Ko pa je voznik opijanjen (kar je hkrati protipravno, krivdno ravnanje) v tej vzročni shemi rizike zgolj zvišuje. Bolj, ko je pijan, bolj jih zvišuje, bolj prevladujejo in kavzalni vrtinec je bolj in bolj smrtonosen. Tožnik je bil pri tem zviševanju rizika soudeležen ter je nanj pristajal.

Ker je šlo za njuno skupno pijančevanje, je mogoče po presoji Vrhovnega sodišča, oba vrednotna vzroka enakovredno umeriti na tehtnici. Glede na razloge v 47. točki te sodbe to narekuje, da bo ob pravilni uporabi 171. člena OZ tožnik upravičen do za polovico zmanjšane odškodnine ali povedano numerično, da znaša njegov soprispevek 50 %.

Vir: Sodba II Ips 50/2021 z dne 20. aprila 2022.