Novosti v postopku ugotavljanja vzajemnosti

V Republiki Sloveniji lahko tujci na podlagi 68. člena Ustave Republike Slovenije pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira državni zbor.

Državljani in pravne osebe držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah potrebujejo pozitivno odločbo o ugotovitvi vzajemnosti.

Leta 2022 je bil priznan status države kandidatke za članstvo v Evropski uniji trem novim državam. Ukrajina in Republika Moldavija sta že junija 2022 postali državi kandidatki za članstvo v Evropski uniji, dne 15. decembra 2022 pa je država kandidatka postala tudi Bosna in Hercegovina. Državljani in pravne osebe s sedežem v Ukrajini, Republiki Moldaviji in Bosni in Hercegovini imajo tako od dneva priznanja statusa države kandidatke za članstvo v Evropski uniji formalno pravico do pridobivanja lastninske pravice na nepremičninah na ozemlju Republike Slovenije, če obstaja vzajemnost, in lahko začnejo postopek ugotavljanja vzajemnosti pri Ministrstvu za pravosodje. Lastninsko pravico na nepremičninah v Republiki Sloveniji lahko pridobijo na podlagi pravnega posla, dedovanja ali odločbe državnega organa.

Ministrstvo za pravosodje bo na podlagi vlog državljanov in pravnih oseb novih držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji vodilo postopke ugotavljanja vzajemnosti. V skladu s 7. členom Zakona o ugotavljanju vzajemnosti, vzajemnost obstaja v primeru, da lahko državljan Republike Slovenije ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji pridobi pravico do lastnih nepremičnin v državi tuje osebe pod enakimi ali podobnimi pogoji, kot so tisti, pod katerimi lahko tuje osebe pridobijo pravico do lastnega nepremičnine v Republiki Sloveniji – in da zahteve za slovenskega državljana ali pravno osebo s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izpolnjujejo te pogoje, v bistvu niso zahtevnejše od zahtev, ki veljajo za tuje osebe po pravu Republike Slovenije.

Ministrstvo za pravosodje na svoji spletni strani vodi evidenco o obstoju vzajemnosti po posameznih državah, ki bodo na podlagi postopkov, ki se vodijo pred ministrstvom, vzpostavljene tudi za nove države kandidatke za vstop v Evropsko unijo in iz katerih bo razvidno, če obstaja oziroma je že bila ugotovljena vzajemnost pri pridobivanju lastninske pravice z določenim pravnim poslom, na določeni nepremičnini, ki leži na določenem območju.

Podrobnejše informacije glede postopka ugotavljanja vzajemnosti in vzorec vloge.

Vir: Ministrstvo za pravosodje.

Advertisement

Predlog Zakona o začasnem dodatku sodnikov in tožilcev umaknjen iz zakonodajnega postopka

Vlada želi urediti situacijo, ki je posledica dolgoletnega materialnega in kadrovskega podhranjevanja pravosodja, kar negativno vpliva na delovanje pravosodnega sistema. Po eni strani si prizadeva za omilitev, po drugi pa za dolgoročno sistemsko ureditev plačnega položaja sodnikov.

Zaradi nesorazmernega usklajevanja v zadnjih 15 letih so se povprečne plače sodnikov realno znižale za okoli pet odstotkov, plače tožilcev pa celo za približno 11 odstotkov. Na neustreznost plačnega položaja teh funkcionarjev nas opozarjajo tudi mednarodne institucije, slovenski sodniki in tožilci pa so med najslabše plačanimi v evropskem prostoru. Ustavnost trenutnega plačnega položaja sodnikov trenutno presoja Ustavno sodišče.

Na vladi želijo situacijo ponovno preučiti v luči nekaterih odprtih pravnih vprašanj, na katera je opozorila zakonodajnopravna služba Državnega zbora, zato so predlog zakona umaknili iz zakonodajnega postopka. Namen je zagotoviti, da bo pravna podlaga za nameravano začasno ureditev plačnega položaja sodnikov in tožilcev do sistemske reforme nedvomno pravno ustrezna in ustavnopravno skladna.

Vir: Ministrstvo za pravosodje.