Zakonska zveza je življenjska skupnost dveh oseb

Dne 31. januarja 2023 je začel veljati Zakon o spremembah Družinskega zakonika, ki spreminja opredelitve zakonske zveze ter zunajzakonske skupnosti za raznospolne in istospolne partnerje. Zakon določa, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb in ne več življenjska skupnost moža in žene. 

Ustavno sodišče RS je dne 16. junija 2022 odločilo, da je zakonska ureditev v delu Družinskega zakonika ter prej veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v katerem je določeno, da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene, v neskladju z Ustavo. Odločilo je tudi, da je ureditev možnosti skupne posvojitve otroka, ki je bila določena le za zakonca v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter v Družinskem zakoniku, ki je možnost skupne posvojitve otroka določala le za zakonca ali zunajzakonska partnerja, v neskladju z Ustavo.

V skladu z odločitvijo Ustavnega sodišča RS je bil sprejet Zakon o spremembah Družinskega zakonika, ki je objavljen v Uradnem listu RS, številka 5/23, in je začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, tj. 31. januarja 2023.

S spremembo so partnerji v teh zvezah izenačeni v vseh pravnih posledicah, ki jih določa Družinski zakonik za zakonsko zvezo ter pravnimi posledicami na drugih pravnih področjih, med drugim so izenačeni tudi v pogojih, ki jih Družinski zakonik določa glede posvojitve otroka. Po določbah v Družinskem zakoniku lahko zakonca ali zunajzakonska partnerja skupaj posvojita otroka, lahko pa eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja.

Ker sta z zakonom na enak način opredeljeni obe obliki življenjske skupnosti za raznospolne in istospolne partnerje, posebna ureditev obeh oblik življenjske skupnosti samo za istospolne partnerje v Zakonu o partnerski zvezi ni več potrebna, zato je z novelo zakonika urejeno tudi prenehanje veljavnosti Zakona o partnerski zvezi, določeno pa je vmesno obdobje njegove uporabe.

Novela zakonika določa tudi način preoblikovanja sedanjih partnerskih zvez v zakonske zveze.

Partnerska zveza se preoblikuje v zakonsko zvezo, če partnerja partnerske zveze v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona pred matičarjem izjavita soglasje, da želita preoblikovanje partnerske zveze v zakonsko zvezo. V ta namen upravna enota v petnajstih dneh po uveljavitvi tega zakona obvesti partnerja o preoblikovanju partnerske zveze v zakonsko zvezo (na podlagi izjave ali z razglasitvijo sklenitve zakonske zveze), o možnostih prenehanja partnerske zveze (z izjavo ali po uradni dolžnosti), o roku za podajo izjave o preoblikovanju partnerske zveze v zakonsko zvezo oziroma prenehanju partnerske zveze, o pravnih posledicah podane izjave in o pravnih posledicah, če izjave v predpisanem roku ne podata.

Glede preoblikovanja partnerske zveze zakon določa:

  • Če partnerja partnerske zveze v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona pred matičarjem izjavita, da želita izvesti preoblikovanje partnerske zveze v zakonsko zvezo s sklenitvijo zakonske zveze skladno z določbami Družinskega zakonika, se partnerska zveza preoblikuje v zakonsko zvezo z razglasitvijo, da je zakonska zveza med njima sklenjena.
  • Če partnerja partnerske zveze ali eden od njiju v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona pred matičarjem izjavita, da ne želita preoblikovanja partnerske zveze v zakonsko zvezo po tem zakonu, partnerska zveza preneha z dnem izjave.
  • Če partnerja partnerske zveze v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona pred matičarjem ne izjavita, da želita preoblikovanje partnerske zveze v zakonsko zvezo, partnerska zveza preneha šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.
  • Zakon tudi določa, da partnerska zveza ne preneha šest mesecev po uveljavitvi tega zakona, če partnerja partnerske zveze v tem roku iz opravičenih razlogov ne podata izjave o preoblikovanju partnerske zveze v zakonsko zvezo po tem zakonu. Partnerja partnerske zveze lahko podata izjavo o preoblikovanju partnerske zveze v zakonsko zvezo v dveh mesecih po prenehanju teh razlogov. V teh primerih pa se Zakon o partnerski zvezi uporablja tudi po preteku roka iz prvega odstavka tega člena.

Sklenjena zakonska zveza med osebama istega spola bo vpisana v matični register. Pravilnik o izvrševanju zakona o matičnem registru določa več različic izpiska iz matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi. Partnerji lahko izbirajo med obrazcem z navedbo spola (mož – mož / žena – žena) ali brez opredelitve spola (podatki o zakoncih). Izdaja listine o sklenitvi zakonske zveze ter izpiska iz matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi je takse prosta.

Za obveščanje partnerjev partnerske zveze, za vodenje postopka preoblikovanja partnerske zveze v zakonsko zvezo in za vpis preoblikovanja v matični register je krajevno pristojna upravna enota, pri kateri je bila partnerska zveza sklenjena oziroma vpisana.

Vir: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Advertisement

Novosti v postopku ugotavljanja vzajemnosti

V Republiki Sloveniji lahko tujci na podlagi 68. člena Ustave Republike Slovenije pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira državni zbor.

Državljani in pravne osebe držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah potrebujejo pozitivno odločbo o ugotovitvi vzajemnosti.

Leta 2022 je bil priznan status države kandidatke za članstvo v Evropski uniji trem novim državam. Ukrajina in Republika Moldavija sta že junija 2022 postali državi kandidatki za članstvo v Evropski uniji, dne 15. decembra 2022 pa je država kandidatka postala tudi Bosna in Hercegovina. Državljani in pravne osebe s sedežem v Ukrajini, Republiki Moldaviji in Bosni in Hercegovini imajo tako od dneva priznanja statusa države kandidatke za članstvo v Evropski uniji formalno pravico do pridobivanja lastninske pravice na nepremičninah na ozemlju Republike Slovenije, če obstaja vzajemnost, in lahko začnejo postopek ugotavljanja vzajemnosti pri Ministrstvu za pravosodje. Lastninsko pravico na nepremičninah v Republiki Sloveniji lahko pridobijo na podlagi pravnega posla, dedovanja ali odločbe državnega organa.

Ministrstvo za pravosodje bo na podlagi vlog državljanov in pravnih oseb novih držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji vodilo postopke ugotavljanja vzajemnosti. V skladu s 7. členom Zakona o ugotavljanju vzajemnosti, vzajemnost obstaja v primeru, da lahko državljan Republike Slovenije ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji pridobi pravico do lastnih nepremičnin v državi tuje osebe pod enakimi ali podobnimi pogoji, kot so tisti, pod katerimi lahko tuje osebe pridobijo pravico do lastnega nepremičnine v Republiki Sloveniji – in da zahteve za slovenskega državljana ali pravno osebo s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izpolnjujejo te pogoje, v bistvu niso zahtevnejše od zahtev, ki veljajo za tuje osebe po pravu Republike Slovenije.

Ministrstvo za pravosodje na svoji spletni strani vodi evidenco o obstoju vzajemnosti po posameznih državah, ki bodo na podlagi postopkov, ki se vodijo pred ministrstvom, vzpostavljene tudi za nove države kandidatke za vstop v Evropsko unijo in iz katerih bo razvidno, če obstaja oziroma je že bila ugotovljena vzajemnost pri pridobivanju lastninske pravice z določenim pravnim poslom, na določeni nepremičnini, ki leži na določenem območju.

Podrobnejše informacije glede postopka ugotavljanja vzajemnosti in vzorec vloge.

Vir: Ministrstvo za pravosodje.

Predlog Zakona o začasnem dodatku sodnikov in tožilcev umaknjen iz zakonodajnega postopka

Vlada želi urediti situacijo, ki je posledica dolgoletnega materialnega in kadrovskega podhranjevanja pravosodja, kar negativno vpliva na delovanje pravosodnega sistema. Po eni strani si prizadeva za omilitev, po drugi pa za dolgoročno sistemsko ureditev plačnega položaja sodnikov.

Zaradi nesorazmernega usklajevanja v zadnjih 15 letih so se povprečne plače sodnikov realno znižale za okoli pet odstotkov, plače tožilcev pa celo za približno 11 odstotkov. Na neustreznost plačnega položaja teh funkcionarjev nas opozarjajo tudi mednarodne institucije, slovenski sodniki in tožilci pa so med najslabše plačanimi v evropskem prostoru. Ustavnost trenutnega plačnega položaja sodnikov trenutno presoja Ustavno sodišče.

Na vladi želijo situacijo ponovno preučiti v luči nekaterih odprtih pravnih vprašanj, na katera je opozorila zakonodajnopravna služba Državnega zbora, zato so predlog zakona umaknili iz zakonodajnega postopka. Namen je zagotoviti, da bo pravna podlaga za nameravano začasno ureditev plačnega položaja sodnikov in tožilcev do sistemske reforme nedvomno pravno ustrezna in ustavnopravno skladna.

Vir: Ministrstvo za pravosodje.