Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je 2. marca 2023 vložil zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti 18.a člena Zakona o finančni upravi (ZFU). Ta namreč ureja novo pooblastilo Finančne uprave RS, s katerim se lahko predstojnik finančne uprave odloči za uporabo tehničnih pripomočkov za pridobivanje podatkov o položaju in gibanju blaga (GPS sledilne naprave) pri opravljanju finančne preiskave. »Predlagatelj novele je navedel, da v praksi obstaja potreba po sledenju blagu, ker pošiljke pogosto premestijo v drugo prevozno sredstvo in se zato za blagom izgubi sled. Po 18.a členu ZFU pa bi se sledilno napravo namestilo na zunanji del vozila, kar pomeni, da se ne bi moglo slediti blagu, ki bi bilo naknadno premeščeno v drugo vozilo, saj tajno GPS sledenje ne zazna, da je blago v drugem vozilu. Novo pooblastilo tako ne more biti primerno za dosego zastavljenega cilja predlagatelja zakona,« pojasnjuje varuh človekovih pravic Peter Svetina. 

Po preučitvi zakona je institucija Varuha človekovih pravic ugotovila, da navedeno pooblastilo ni v skladu s petimi členi Ustave RS. Gre za kršitev 2., 15., 23., 35. in 38. člena ustave. 

Iz 2. člena ustave izhaja, da morajo biti predpisi jasni in določni. Toda zakonodajalec je v 18.a členu ZFU, zlasti pri določitvi pogojev za uporabo omenjenega pooblastila finančne uprave, uporabil pomensko izjemno odprte pojme, kot so najtežja kršitev, hujši prekrški, teža prekrška itd. Po mnenju institucije Varuha tako ni povsem  razumljivo, kdaj in kdo bi utegnil biti podvržen takemu nadzoru. Ukrep je po noveli zakona možno odrediti zgolj na podlagi razlogov za sum, da so bile storjene najtežje kršitve davčnih prepisov. »Po mnenju institucije Varuha človekovih pravic je tak nezahteven dokazni standard prenizek glede na vsebino posega, ki pa je lahko dolgotrajno sledenje vozilu in pridobivanje podatkov o lokaciji in gibanju vozila ter blaga in ljudi v njem, ne le na javnih krajih, ampak tudi na krajih, ki niso odprti za javnost. V zakonu torej ni nobenih varovalk, ki bi preprečevale beleženje podatkov, ko je vozilo na zasebnem mestu, kot so ograjena in javnosti nedostopna parkirišča, zaprte zasebne garaže, zasebne poti, do katerih je mogoče dostopati le z odklepanjem ograj ali zapornic,« pojasnjuje varuh Svetina. 

Novela Zakona o finančni upravi namreč ne predvideva, da bi posameznike, ki so jim sledili, o tem naknadno obvestili in jim sploh dali možnost, da se seznanijo z zbranimi podatki. To pomeni, da ne morejo izvedeti, da so bili nadzorovani, in zato ne morejo uporabiti možnih pravnih sredstev zaradi morebitnega nezakonitega posega v njihove pravice. S tem pa umanjka tudi pomembno varovalo zoper nezakonito izvajanega tajnega nadzora oziroma posega v zasebnost s strani oblastnega organa,

Varuh človekovih pravic Peter Svetina

Poleg tega pri odreditvi navedenega ukrepa ni predviden sodni nadzor. »Novela Zakona o finančni upravi namreč ne predvideva, da bi posameznike, ki so jim sledili, o tem naknadno obvestili in jim sploh dali možnost, da se seznanijo z zbranimi podatki. To pomeni, da ne morejo izvedeti, da so bili nadzorovani, in zato ne morejo uporabiti možnih pravnih sredstev zaradi morebitnega nezakonitega posega v njihove pravice. S tem pa umanjka tudi pomembno varovalo zoper nezakonito izvajanega tajnega nadzora oziroma posega v zasebnost s strani oblastnega organa,« pojasnjuje varuh. 

Kot še izhaja iz 18.a člena ZFU, pristojni oblastni organ tajno namesti sledilno GPS napravo na zunanjost vozila, tako pa lahko natančno in tudi daljši čas spremlja položaj in gibanje vozila, s tem pa tudi ljudi v vozilu. V zakonu ni jasno določeno, koliko časa lahko traja tak ukrep. Taka ureditev bi močno odstopala od ureditve podobnih posegov v drugih pravnih postopkih, kot je denimo kazenski postopek. V zakonu tudi ni predvidenih nobenih varovalk, ki bi preprečevale arbitrarno izvajanje pooblastila, kot je zahteva, da je pred odreditvijo ukrepa treba dokazati, da je sporno blago v določenem vozilu, za katerega je predvideno tajno sledenje. 

»Po oceni Varuha gre pri 18.a členu Zakona o finančni upravi za poseg v zasebnost, ki je ustavno zajamčena človekova pravica. Glede na navedene pomisleke in dvome o ustavnopravni primernosti zakona je zato Varuh človekovih pravic vložil zahtevo za oceno ustavnosti in predlagal, da do končne odločitve Ustavno sodišče RS zadrži izvajanje izpodbijanega dela zakona,« svojo odločitev pojasnjuje varuh Svetina.  

Institucija Varuha človekovih pravic RS je sicer v mandatu varuha Petra Svetine doslej vložila dve zahtevi za oceno ustavnosti, prvo januarja letos glede Zakona o kazenskem postopku in drugo danes glede novele Zakona o finančni upravi. V času mandata Svetine je Varuh leta 2021 vložil tudi ustavno pritožbo zaradi predaje neuspešnega prosilca za azil v Republiko Hrvaško.

Vir: varuh-rs.si.