Varuh človekovih pravic vložil zahtevo za oceno ustavnosti novele Zakona o finančni upravi

Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je 2. marca 2023 vložil zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti 18.a člena Zakona o finančni upravi (ZFU). Ta namreč ureja novo pooblastilo Finančne uprave RS, s katerim se lahko predstojnik finančne uprave odloči za uporabo tehničnih pripomočkov za pridobivanje podatkov o položaju in gibanju blaga (GPS sledilne naprave) pri opravljanju finančne preiskave. »Predlagatelj novele je navedel, da v praksi obstaja potreba po sledenju blagu, ker pošiljke pogosto premestijo v drugo prevozno sredstvo in se zato za blagom izgubi sled. Po 18.a členu ZFU pa bi se sledilno napravo namestilo na zunanji del vozila, kar pomeni, da se ne bi moglo slediti blagu, ki bi bilo naknadno premeščeno v drugo vozilo, saj tajno GPS sledenje ne zazna, da je blago v drugem vozilu. Novo pooblastilo tako ne more biti primerno za dosego zastavljenega cilja predlagatelja zakona,« pojasnjuje varuh človekovih pravic Peter Svetina. 

Po preučitvi zakona je institucija Varuha človekovih pravic ugotovila, da navedeno pooblastilo ni v skladu s petimi členi Ustave RS. Gre za kršitev 2., 15., 23., 35. in 38. člena ustave. 

Iz 2. člena ustave izhaja, da morajo biti predpisi jasni in določni. Toda zakonodajalec je v 18.a členu ZFU, zlasti pri določitvi pogojev za uporabo omenjenega pooblastila finančne uprave, uporabil pomensko izjemno odprte pojme, kot so najtežja kršitev, hujši prekrški, teža prekrška itd. Po mnenju institucije Varuha tako ni povsem  razumljivo, kdaj in kdo bi utegnil biti podvržen takemu nadzoru. Ukrep je po noveli zakona možno odrediti zgolj na podlagi razlogov za sum, da so bile storjene najtežje kršitve davčnih prepisov. »Po mnenju institucije Varuha človekovih pravic je tak nezahteven dokazni standard prenizek glede na vsebino posega, ki pa je lahko dolgotrajno sledenje vozilu in pridobivanje podatkov o lokaciji in gibanju vozila ter blaga in ljudi v njem, ne le na javnih krajih, ampak tudi na krajih, ki niso odprti za javnost. V zakonu torej ni nobenih varovalk, ki bi preprečevale beleženje podatkov, ko je vozilo na zasebnem mestu, kot so ograjena in javnosti nedostopna parkirišča, zaprte zasebne garaže, zasebne poti, do katerih je mogoče dostopati le z odklepanjem ograj ali zapornic,« pojasnjuje varuh Svetina. 

Novela Zakona o finančni upravi namreč ne predvideva, da bi posameznike, ki so jim sledili, o tem naknadno obvestili in jim sploh dali možnost, da se seznanijo z zbranimi podatki. To pomeni, da ne morejo izvedeti, da so bili nadzorovani, in zato ne morejo uporabiti možnih pravnih sredstev zaradi morebitnega nezakonitega posega v njihove pravice. S tem pa umanjka tudi pomembno varovalo zoper nezakonito izvajanega tajnega nadzora oziroma posega v zasebnost s strani oblastnega organa,

Varuh človekovih pravic Peter Svetina

Poleg tega pri odreditvi navedenega ukrepa ni predviden sodni nadzor. »Novela Zakona o finančni upravi namreč ne predvideva, da bi posameznike, ki so jim sledili, o tem naknadno obvestili in jim sploh dali možnost, da se seznanijo z zbranimi podatki. To pomeni, da ne morejo izvedeti, da so bili nadzorovani, in zato ne morejo uporabiti možnih pravnih sredstev zaradi morebitnega nezakonitega posega v njihove pravice. S tem pa umanjka tudi pomembno varovalo zoper nezakonito izvajanega tajnega nadzora oziroma posega v zasebnost s strani oblastnega organa,« pojasnjuje varuh. 

Kot še izhaja iz 18.a člena ZFU, pristojni oblastni organ tajno namesti sledilno GPS napravo na zunanjost vozila, tako pa lahko natančno in tudi daljši čas spremlja položaj in gibanje vozila, s tem pa tudi ljudi v vozilu. V zakonu ni jasno določeno, koliko časa lahko traja tak ukrep. Taka ureditev bi močno odstopala od ureditve podobnih posegov v drugih pravnih postopkih, kot je denimo kazenski postopek. V zakonu tudi ni predvidenih nobenih varovalk, ki bi preprečevale arbitrarno izvajanje pooblastila, kot je zahteva, da je pred odreditvijo ukrepa treba dokazati, da je sporno blago v določenem vozilu, za katerega je predvideno tajno sledenje. 

»Po oceni Varuha gre pri 18.a členu Zakona o finančni upravi za poseg v zasebnost, ki je ustavno zajamčena človekova pravica. Glede na navedene pomisleke in dvome o ustavnopravni primernosti zakona je zato Varuh človekovih pravic vložil zahtevo za oceno ustavnosti in predlagal, da do končne odločitve Ustavno sodišče RS zadrži izvajanje izpodbijanega dela zakona,« svojo odločitev pojasnjuje varuh Svetina.  

Institucija Varuha človekovih pravic RS je sicer v mandatu varuha Petra Svetine doslej vložila dve zahtevi za oceno ustavnosti, prvo januarja letos glede Zakona o kazenskem postopku in drugo danes glede novele Zakona o finančni upravi. V času mandata Svetine je Varuh leta 2021 vložil tudi ustavno pritožbo zaradi predaje neuspešnega prosilca za azil v Republiko Hrvaško.

Vir: varuh-rs.si.

Advertisement

Rusko vrhovno sodišče odredilo zaprtje najstarejše ruske organizacije za človekove pravice

Rusko vrhovno sodišče je odredilo zaprtje najstarejše skupine za človekove pravice v državi Memorial International zaradi očitane kršitve obveznosti, ki izhajajo iz kontroverzne zakonodaje o t. i. tujih agentih. Skupina napoveduje, da bo kljub najhujšemu udarcu doslej našla način za nadaljevanje dela.

Kritiki ocenjujejo, da gre za enega od ukrepov hitrega razpuščanja ruske civilne družbe.

Vir: guardian.com.

Stališče Vrhovnega sodišča v zadevi Toplak in Mrak proti Sloveniji

Vrhovno sodišče je 29. oktobra 2021 objavilo naslednje stališče v zadevi Toplak in Mrak proti Sloveniji pred ESČP:

“Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je ta teden objavilo sodbo v zadevi Toplak in Mrak proti Sloveniji, v kateri je kot neutemeljene zavrnilo večino očitkov s strani pritožnikov. ESČP namreč ni ugotovilo diskriminacije pritožnikov kot invalidnih oseb pri uresničevanju volilne pravice in pravice do glasovanja na referendumu, kar je bil ključni očitek v pritožbi, ugotovilo pa je pomanjkanje pravnih sredstev, s katerimi bi pritožnika pred domačimi sodišči lahko uveljavljala svoje očitke o domnevni diskriminaciji.

Vrhovno sodišče RS zato zaradi nekaterih napačnih tolmačenj odločitve ESČP v zadnjih dneh pojasnjuje, da sodba ne ugotavlja pomanjkljivosti ali kršitev pravic obeh pritožnikov v postopku pred Vrhovnim sodiščem. Med vsemi pritožbenimi očitki je namreč ESČP pritrdilo le očitku glede referenduma o Družinskem zakoniku v letu 2015, v zvezi s katerim je ugotovilo, da pritožnika nista imela na voljo učinkovitega pravnega sredstva, s katerim bi lahko pred domačimi sodišči uveljavljala svoje zahteve. Iz sodbe ESČP tako izhaja, da država (torej zakonodajalec) ni zadostila zahtevam 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki določa, da mora imeti vsakdo pravico do učinkovitih pravnih sredstev, s katerimi lahko pred domačimi oblastmi uveljavlja kršitev pravic in svoboščin, priznanih po omenjeni konvenciji.

Glede vseh ostalih očitkov pa je, kot že rečeno, ESČP pritožbo soglasno zavrnilo kot neutemeljeno. Tako ni ugotovilo kršitev volilne pravice pri glasovanju na referendumu o Družinskemu zakoniku v letu 2015 in volitvah poslancev v Evropski parlament leta 2019 oziroma da Slovenija pri tem ne bi spoštovala pozitivnih obveznosti pri omogočanju njenega uresničevanja osebam z invalidnostjo.”

Podobno stališče je pred tem podalo že Državno odvetništvo.

Vir: Vrhovno sodišče.

Plandemija?

V poplavi informacij in novic je pogosto težko ugotoviti, katera dejstva so resnična. V pričujoči seriji izumitelj, podjetnik, raziskovalec ter ustanovitelj in direktor družbe M·CAM Inc. dr. David E. Martin predstavi svoje ugotovitve glede pandemije nalezljive bolezni Covid-19, znanstvenica dr. Judy Mikovits pa z vidika virologije ponudi svoj pogled na razglašeno pandemijo.

Presodite sami, komu boste verjeli in kdo ponuja resnično preverjene dokaze o svojih trditvah.

Povezava do videa: tukaj.


Vir: Plandemicseries.com.

Ti odločaš!

Evropski projekt RAPiD.Si (Raising Awareness on Data Protection and the GDPR in Slovenia) je namenjen ozaveščanju majhnih in srednje velikih podjetij o reformi zakonodajnega okvira s področja varstva osebnih podatkov ter izobraževanju posameznikov glede uveljavljanja njihov pravic. Projekt izvaja Informacijski pooblaščenec. Trajal bo do septembra 2020.

Nadaljuj z branjem “Ti odločaš!”