Pomorski prostorski plan Slovenije

Vlada je na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61-2915/2017) sprejela Uredbo o Pomorskem prostorskem planu Slovenije. To je prvi pomorski prostorski plan Republike Slovenije. Veljati je začel 17. julija2021.

Vir: Uradni list.

Zakaj je Ustavno sodišče razveljavilo vladne sklepe in odlok glede prepovedi zbiranja v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter glede izvajanja pouka na daljavo

Pobudnika, stara sedem in devet let, ki obiskujeta osnovno šolo za otroke s posebnimi potrebami, sta vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. in 5. točke prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (v nadaljevanju Odlok) v zvezi s sklepom Vlade št. 00717-49/2020/4 z dne 5. novembra 2020 o podaljšanju uporabe ukrepov in omejitev iz Odloka (v nadaljevanju sklep Vlade z dne 5. novembra 2020). Iz vsebine pobude izhaja, da neskladje z Ustavo očitata tako izpodbijanima določbama Odloka kot tudi sklepu Vlade z dne 5. novembra 2020. Vložila sta tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa ministrice, pristojne za izobraževanje, št. 603-33/2020/4 z dne 5. novembra 2020 o začasnem izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela v osnovnih in glasbenih šolah na daljavo (v nadaljevanju sklep ministrice). 

Ustavno sodišče je pri presoji pobude obravnavalo:

  • sklep Vlade št. 00717-49/2020/4 z dne 5. 11. 2020 in št. 00717-49/2020/6 z dne 12. 11. 2020,
  • sklep Vlade št. 18100-24/2020/4 z dne 26. 11. 2020,
  • Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 152/20) in
  • sklep ministrice, pristojne za izobraževanje, št. 603-33/2020/4 z dne 5. 11. 2020.

Glede prepovedi zbiranja v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja

Začasno zbiranje ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 prepoveduje Odlok. Materialno podlago za sprejetje Odloka pomeni Zakon o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo in 142/20 – v nadaljevanju ZNB), ki v tretjem odstavku 39. člena določa, da lahko, kadar z ukrepi, določenimi s tem zakonom, ni mogoče preprečiti, da se v Republiko Slovenijo zanesejo in v njej razširijo določene nalezljive bolezni, Vlada odredi prepoved zbiranja ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni. Z Odlokom je bil takšen ukrep sprejet.  

Na podlagi izpodbijanih 3. in 5. točke prvega odstavka 1. člena Odloka velja prepoved zbiranja tudi v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, razen v tistih, ki so ustanovljeni za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Izpodbijani določbi se nanašata na pobudnika. Pobudnika obiskujeta osnovno šolo, v kateri poteka vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Prvi pobudnik obiskuje prilagojen program in zanj velja 3. točka prvega odstavka 1. člena Odloka. Na drugega pobudnika, ki obiskuje poseben program osnovne šole, se nanaša 5. točka prvega odstavka 1. člena Odloka. Navedbe pobudnikov, da drugi pobudnik ni zajet niti v 5. točki prvega odstavka 1. člena Odloka, ker javne šole niso zavodi iz petega odstavka 18. člena ZUOPP-1, niso utemeljene. Po ZUOPP-1 so organizacije, ki lahko izvajajo posebne programe vzgoje in izobraževanja, sicer res razdeljene na javne šole, javne zavode in javne socialnovarstvene zavode, kar pa ne pomeni, da se pojem zavod za vzgojo in izobraževanje iz 5. točke prvega odstavka 1. člena Odloka ne more nanašati tudi na osnovne šole, ki izvajajo poseben program vzgoje in izobraževanja. Upoštevaje drugi odstavek 1. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96 – ZZ) so namreč zavodi organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, osnovna šola pa je takšna organizacija.  

V zvezi s časovno veljavnostjo ukrepov iz 1. člena Odloka je v 4. členu Odloka določeno, da strokovno utemeljenost ukrepov iz tega odloka Vlada ugotavlja vsakih sedem dni in ob upoštevanju strokovnih razlogov odloči, da se ti ukrepi še naprej uporabljajo, ali pa ukrepe spremeni oziroma odpravi ter o tem obvesti Državni zbor in javnost. Napotitev 4. člena Odloka na periodično odločanje Vlade o tem, ali ukrepi iz Odloka še vedno veljajo, pomeni, da lahko pravno podlago za uporabo ukrepov iz Odloka po poteku sedmih dni od njegove izdaje pomenijo le sklepi Vlade o nadaljnji uporabi oziroma o podaljšanju teh ukrepov. Veljavnost ukrepov zgolj na podlagi Odloka se je tako iztekla že po sedmih dneh od njegove izdaje, njihova nadaljnja veljavnost pa je bila odvisna od veljavnosti nadaljnjih sklepov Vlade o njihovem podaljšanju.  

Preden predpisi začnejo veljati, morajo biti objavljeni. Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu (glej 154. člen Ustave). Ker obravnavani sklepi Vlade niso bili objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, torej niso mogli začeti veljati.

Sklep UStavnega SODIŠČA RS U-I-445/20 Z dne 3. 12. 2020.

O podaljšanju uporabe ukrepov iz Odloka je Vlada do sedaj odločala trikrat. Iz sklepa z dne 5. novembra 2020 izhaja, da se je Vlada seznanila s strokovno oceno strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 in odločila, da se uporaba ukrepov in omejitev, ki so določene v Odloku, podaljša za sedem dni. S sklepoma z dne 12. novembra 2020 in z dne 26. novembra 2020 pa je Vlada, prav tako na podlagi seznanitve z oceno strokovne komisije, odločila, da se veljavnost ukrepov iz Odloka podaljša (še) za štirinajst oziroma sedem dni.  

S temi sklepi je Vlada na izviren način določila nadaljnjo veljavnost ukrepov iz Odloka. Tako je na abstrakten način uredila pravni položaj nedoločenega števila pravnih subjektov, na katere se nanašajo (vzgojno-izobraževalni zavodi in zlasti učenci, ki jih obiskujejo). To pomeni, da so omenjeni sklepi Vlade po svoji vsebini predpis. Ustavno sodišče šteje namreč za predpis vsak akt, ki vsebuje splošna in abstraktna pravna pravila, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti pravnih subjektov, oziroma ki vsebuje pravila, ki navzven povzročajo pravne učinke (t. i. eksterno delovanje). Ustavno sodišče ugotavlja, da sklepi niso bili uradno objavljeni, kar pa ne vpliva na to, da jih po vsebini ne bi opredelili kot predpise. Po ustaljeni presoji Ustavnega sodišča je namreč za opredelitev podzakonskega akta za predpis ključna njegova vsebina (materialni kriterij) in ne naziv ali subjekt oziroma postopek sprejemanja.  

Okoliščina, da sklepi Vlade niso bili objavljeni, vpliva na njihovo veljavnost in posledično tudi na veljavnost ukrepov iz Odloka. Ustavno sodišče je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Sklepa Vlade z dne 5. novembra 2020 sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami. Glede na medsebojno povezanost tega sklepa s sklepoma Vlade z dne 12. novembra 2020 in z dne 26. novembra 2020 (z vidika obravnavane problematike gre za po vsebini enake akte) in povezanost teh sklepov z Odlokom, katerega veljavnost naj bi podaljševali, je Ustavno sodišče po 30. členu ZUstS začelo tudi postopek za oceno ustavnosti sklepov z dne 12. novembra 2020 in z dne 26. novembra 2020. Sklepa o začetku postopka za oceno ustavnosti sklepov Vlade z dne 12. novembra 2020 in z dne 26. novembra 2020 Ustavno sodišče ni vročilo v odgovor Vladi, saj se je do akta z enako vsebino (to je do sklepa Vlade z dne 5. novembra 2020) že imela možnost izjaviti v okviru odgovora na pobudo in je to tudi storila. Zato je Ustavno sodišče lahko takoj sprejelo tudi odločitev glede teh dveh sklepov. Preden predpisi začnejo veljati, morajo biti objavljeni. Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu (glej 154. člen Ustave). Ker obravnavani sklepi Vlade niso bili objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, torej niso mogli začeti veljati. Sklepa Vlade z dne 5. novembra 2020 in z dne 12. novembra 2020 se zato nista smela uporabljati, sklep Vlade z dne 26. novembra 2020 pa se ne sme uporabljati. O tem je Ustavno sodišče odločilo v 1. in 2. točki izreka. Odločitev Ustavnega sodišča se nanaša na tiste dele sklepov, ki so povezani z izpodbijanim Odlokom, to je na 1. točko sklepa z dne 5. novembra 2020, drugo alinejo 1. točke sklepa z dne 12. novembra 2020 in šesto alinejo a) dela 1. točke sklepa z dne 26. novembra 2020.  

Kot že navedeno, so bili ukrepi o prepovedi zbiranja v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja na podlagi 1. člena Odloka veljavni le prvih sedem dni od začetka uporabe Odloka, v nadaljevanju pa je bila njihova veljavnost odvisna od veljavnosti sklepov Vlade o njihovem podaljšanju. S sklepi Vlade z dne 5. novembra 2020, z dne 12. novembra 2020 in z dne 26. novembra 2020, ki niso niti začeli veljati, ukrepi iz Odloka niso bili veljavno podaljšani. S tem je veljavnost 1. člena Odloka in v tem okviru s pobudo izpodbijanih določb iz tega člena Odloka dejansko prenehala. V takem primeru Ustavno sodišče v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZUstS odloči o ustavnosti izpodbijanega predpisa, če so izkazani pogoji iz prvega odstavka 47. člena ZUstS, tj., če pobudnik izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti. Takšnih posledic pobudnika nista izkazala. Na podlagi gornjih ugotovitev za zaprtje šole, v katero sta vključena pobudnika, namreč ni več pravne podlage. Če niso izpolnjeni pogoji za presojo neveljavnega predpisa iz 47. člena ZUstS, Ustavno sodišče pobudo praviloma zavrže (tretji odstavek 25. člena ZUstS). Vendar pa pobudnika zatrjujeta, da gre za zadevo, ki naj bi odpirala pomembna ustavnopravna vprašanja, ki bodo v primeru podaljšanja ukrepov in ob morebitnih ponavljajočih se valovih epidemije znova aktualna, in predlagata, naj Ustavno sodišče odloči o pobudi tudi v primeru prenehanja veljavnosti izpodbijanih predpisov.  

Z vprašanjem, ali lahko Ustavno sodišče, čeprav pogoji iz 47. člena ZUstS niso izpolnjeni, presoja tudi akte, ki ne veljajo več, se je Ustavno sodišče že ukvarjalo. V odločbi št. U-I-83/20 z dne 27. avgusta 2020 (Uradni list RS, št. 128/20) je zavzelo stališče, da ni namen prvega in drugega odstavka 47. člena ZUstS, ki pomenita izjemo od pravila, da se Ustavno sodišče osredotoči na presojo veljavnih predpisov, da bi Ustavnemu sodišču preprečili ustavnosodni nadzor nad zakonodajno ali izvršilno oblastjo v primeru predpisov, katerih veljavnost je izrazito vpeta v časovno omejene okvire. To bi namreč pomenilo, da se Ustavno sodišče sploh ne bi moglo izreči o ustavnosti aktov, ki se sprejemajo periodično in za časovno omejeno dobo, čeprav bi presoja naslavljala zelo pomembna ustavnopravna vprašanja sistemske narave, ki se po razumni oceni utegnejo zastavljati tudi v zvezi z akti enake narave in primerljive vsebine, ki se bodo sprejemali v prihodnosti. Posebej izražen javni interes po vsebinski presoji Ustavnega sodišča zato lahko utemelji izjemo od procesne ovire iz drugega odstavka 47. člena ZUstS. To bo takrat, kadar zahteva po pravni predvidljivosti na določenem področju urejanja družbenih razmerij izjemoma narekuje odločitev Ustavnega sodišča o posebno pomembnih precedenčnih ustavnopravnih vprašanjih sistemske narave, ki se po razumni oceni utegnejo zastavljati tudi v zvezi z akti enake narave in primerljive vsebine, periodično sprejemanimi v prihodnosti (27. točka obrazložitve v odločbi št. U-I-83/20).  

Pobuda obravnava vprašanje ustavne skladnosti predpisa, s katerim je bilo z namenom preprečiti širjenje epidemije COVID-19 določeno tudi zaprtje šol oziroma zavodov, ki izvajajo vzgojno-izobraževalni program za otroke s posebnimi potrebami. Ugotovljena neveljavnost tega predpisa ni posledica izboljšanja epidemiološke slike na območju Republike Slovenije, ki bi narekovala sprejem odločitve Vlade o odpravi teh ukrepov, temveč zgolj posledica tega, da sklepi Vlade, s katerimi je Vlada nameravala podaljšati veljavnost teh ukrepov, zaradi formalnih pomanjkljivosti v zvezi z njihovo izdajo, niso začeli veljati (glej zgoraj). Glede na to je že iz tega razloga mogoče pričakovati, da bo takšen ukrep Vlada lahko znova sprejela. Poleg tega se virus SARS-CoV-2 v državi (pa tudi izven nje) še vedno širi in je zato tudi iz tega razloga v prihodnosti razumno pričakovati možnost sprejetja novih enakih oziroma podobnih ukrepov. Časovna veljavnost takšnih ukrepov bo omejena z epidemiološko sliko v državi, kar bi lahko povzročilo, da Ustavno sodišče tudi takrat ne bi moglo opraviti vsebinske presoje ustavnosti takšnih ukrepov. Glede na to, da izpodbijana ureditev lahko pomeni omejitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin tako ranljive skupine oseb, kot so otroci s posebnimi potrebami, gre po presoji Ustavnega sodišča v tej zadevi za odločitev o pomembnem precedenčnem ustavnopravnem vprašanju. Glede na to je javni interes po vsebinski presoji ne več veljavnih izpodbijanih določb Odloka utemeljen in je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. in 5. točke prvega odstavka 1. člena Odloka sprejelo (3. točka izreka).

Glede izvajanja pouka na daljavo  

Zaradi zaprtja šol je bil 5. novembra 2020 sprejet tudi sklep ministrice za izobraževanje o začasnem šolanju na daljavo. Materialno podlago za njegovo sprejetje je pomenil ZZUOOP, ki v prvem odstavku 104. člena določa, da lahko, če je to potrebno za omilitev in odpravo posledic COVID-19, vzgojno-izobraževalno delo (pouk in druge oblike organiziranega dela) z učenci, dijaki in študenti v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, glasbenih šolah, srednjih in višjih strokovnih šolah poteka v obliki izobraževanja na daljavo. O tem s sklepom odloči minister, pristojen za izobraževanje. Časovna omejitev veljavnosti tega sklepa ni z ničemer določena, kar pomeni, da bo veljal do preklica.  

Izpodbijani sklep določa, da se zaradi poslabšanja epidemiološke situacije v vzgojno-izobraževalnih zavodih začasno izvaja vzgojno-izobraževalno delo na daljavo, in sicer v osnovnih šolah in glasbenih šolah. Izraz osnovna šola v tem sklepu je treba razumeti tako, da se nanaša na vse osnovne šole, vključno s tistimi, ki izvajajo prilagojene in posebne programe izobraževanja. Izraz osnovna šola je namreč splošen. Zato je neutemeljeno sklicevanje pobudnikov na to, da se sklep nanju morda sploh ne nanaša.  

Tudi izpodbijani sklep ministrice, tako kot v 12. točki navedeni sklepi Vlade, ni bil uradno objavljen. In tudi ta sklep je po svoji naravi predpis. Zakonodajalec je namreč sprejetje odločitve o tem, da poteka vzgojno-izobraževalno delo na daljavo, v celoti prepustil ministru, pristojnemu za izobraževanje (prvi odstavek 104. člena ZZUOOP). Sklep ministrice zato pomeni izvirno odločitev ministrice o izvajanju pouka na daljavo. S tem na abstrakten način ureja pravni položaj nedoločenega števila pravnih subjektov, na katere se nanaša.  

Ustavno sodišče je tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti sklepa ministrice sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS tudi v zvezi s tem sklepom takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami. Kot že navedeno, lahko predpis začne veljati le, če je objavljen. Predpisi državnih organov morajo biti objavljeni v uradnem državnem glasilu (glej 154. člen Ustave). Ker sklep ministrice, pristojne za izobraževanje, ni bil objavljen, ni začel veljati in se ne sme uporabljati (4. točka izreka).

Sklep

Ustavno sodišče je jasno poudarilo eno temeljnih ustavnih načel, ki ga vlada RS ni upoštevala. Preden predpisi začnejo veljati, morajo biti objavljeni. Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu. Ker obravnavani sklepi Vlade niso bili objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, torej niso mogli začeti veljati. Objava na spletu ne more nadomestiti objave v Uradnem listu RS.

Vir: Ustavno sodišče RS.

Koronavirus SARS-CoV-2: naj nas širjenje virusa resno skrbi?

V zadnjih dneh se je na svetovnem spletu in medijih vnela razprava o resnični pripravljenosti držav na širjenje koronavirusa SARS-CoV-2 (bolezen, ki jo virus povzroča je COVID-19). Nekateri trdijo, da gre za nepotrebno paniko. Veliko več, pravijo, jih umre v avtomobilskih nesrečah ali zaradi drugih, manj eksotičnih bolezni. Drugi opozarjajo, da so države nepripravljene, da so zmogljivosti premajhne in da naraščajoče število okuženih lahko povzroči kolaps različnih sistemov. K občutku panike prispevajo zagotovo opustela mesta ter zaprtje tovarn in šol, karantene in prepoved letenja, podobe medicinskega osebja v zaščitnih oblekah hazmat in različni podatki o resničnem številu okuženih.

Bolezen se kaže z vročino, kašljem in občutkom pomanjkanja zraka, kar je običajno za pljučnico.

Kaj kažejo podatki?

Če se ozremo po številkah, ki krožijo po spletu glede okuženih s coronovarisum, ne bomo pomirjeni. Število potrjenih primerov okužb v provinci Hubei na Kitajskem, kjer so zaznali prvi izbruh virusa lani decembra, znaša ta trenutek 64.084.

Število okuženih v provinci Hubei na Kitajskem (Vir: HERE360, 23. februar 2020, 19:10).

Natančnejšo analitiko beležijo pri John Hopkins CSSE, kjer so izdelali zemljevid vseh zaznanih okužb s koronavirusom na svetovni ravni. Vseh okužb naj bi bilo 78.891, od tega 2.467 umrlih in 23.386 ozdravljenih. Največ je okuženih na celinski Kitajski, in sicer 76.936. Podatki se ažurirajo z zamudo.

Vir: Coronavirus COVID-19 Global Cases by Johns Hopkins CSSE (23. februar 2020, 19:06).

Podatki za Italijo kažejo 132 okužb, dva mrtva in enega ozdravelega, vendar niso točni. Po zadnjih podatkih je v Italiji že več kot 150 primerov okuženih. Pravkar italijanski mediji poročajo o novih okužbah v Milanu in Bergamu ter drugih italijanskih mestih. In prav zadnji primeri okužb v Italiji so povzročili preplah tudi v Sloveniji, kjer se vrstijo odločni pozivi na pristojne državne organe, da razkrijejo s kakšnimi zmogljivostmi razpolaga slovensko zdravstvo v primeru večjega števila okuženih in obolelih. Slovenska vlada zatrjuje pripravljenost, vendar konkretnih podatkov ni. Strokovnjaki pa priznavajo, da skoraj ni več dvoma, da se bo koronavirus pojavil tudi v Sloveniji.

Na spletnih straneh državne uprave lahko preberemo, da država ima načrt pripravljenosti in odzivanja na področju nalezljivih bolezni, kar pripravlja NIJZ, pa tudi smernice in priporočila za zgodnje zaznavanje tveganj za zdravje ljudi, za hitro odzivanje ter pravočasno in sorazmerno ukrepanje v primeru kopičenj, izbruhov oziroma epidemij nalezljivih bolezni. V primeru večjih izbruhov nalezljivih bolezni Ministrstvo za zdravje ukrepa in koordinira aktivnosti po v naprej znanih in dogovorjenih postopkih. Aktivnosti se usmerjajo v prepoznavanje ključnih groženj, vzpostavi se sistem epidemiološkega obveščanja (ang. epidemic inteligence) in zaznavanja.

Kaj pa pravni okvir?

Pravni okvir za ukrepanje v primeru epidemije v Sloveniji zagotavlja Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN, Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg), ki ureja varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Epidemija kot množični pojav nalezljive človeške bolezni sodi med naravne nesreče. Zakon določa temeljna načela, skozi katera je treba uporabljati določbe zakona:

  • načelo pravice do varstva (vsakdo ima pravico do varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; ob naravni in drugi nesreči imata zaščita ter reševanje človeških življenj prednost pred vsemi drugimi zaščitnimi in reševalnimi aktivnostmi),
  • načelo pomoči (ob naravni in drugi nesreči je vsakdo dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih),
  • načelo javnosti (podatki o nevarnostih ter o dejavnostih državnih organov, lokalnih skupnosti in drugih izvajalcev nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so javni; država in lokalna skupnost morata zagotoviti, da je prebivalstvo na območju, ki bi ga lahko prizadela naravna ali druga nesreča, obveščeno o nevarnostih),
  • načelo preventive (država in lokalna skupnost pri zagotavljanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu s svojimi pristojnostmi, prednostno organizirata izvajanje preventivnih ukrepov),
  • načelo odgovornosti (vsaka fizična in pravna oseba je v skladu z zakonom odgovorna za izvajanje ukrepov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami),
  • načelo postopnosti pri uporabi sil in sredstev (lokalna skupnost uporabi za zaščito, reševanje in pomoč ob naravni ali drugi nesreči najprej svoje sile in sredstva; v primerih, ko zaradi velikega obsega nesreče oziroma ogroženosti, sile in sredstva lokalne skupnosti niso zadostna ali niso zagotovljena med sosednjimi lokalnimi skupnostmi, država zagotavlja uporabo sil in sredstev iz širšega območja; vojsko in obrambna sredstva je mogoče uporabiti za zaščito, reševanje in pomoč, če razpoložljive sile in sredstva ne zadoščajo za nujno reševanje ter pomoč in če vojska ni nujno potrebna pri opravljanju obrambnih nalog).

Nalezljive bolezni, ki ogrožajo zdravje prebivalcev Republike Slovenije, in bolnišnične ali nozokomialne okužbe, ki nastanejo v vzročni zvezi z opravljanjem zdravstvene dejavnosti, določa Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB, Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) ter obenem predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje. Določba 7. člena tega zakona določa, da je epidemija nalezljive bolezni pojav nalezljive bolezni, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje in je zato potrebno takojšnje ukrepanje. Za okuženo območje se po tem zakonu šteje območje, na katerem je ugotovljen eden ali več virov okužbe in na katerem so možnosti za širjenje okužbe. Za ogroženo območje se po tem zakonu šteje območje, na katero se lahko prenese nalezljiva bolezen z okuženega območja in na katerem so možnosti za širjenje okužbe. Epidemijo nalezljive bolezni ter okuženo ali ogroženo območje razglasi oziroma določi minister, pristojen za zdravje.

Ko velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države, pa je mogoče v skladu z Ustavo RS razglasiti tudi izredno stanje. O razglasitvi izrednega stanja, nujnih ukrepih in njihovi odpravi odloča na predlog vlade državni zbor. Državni zbor odloči o uporabi obrambnih sil. Kadar se državni zbor ne more sestati, odloča o zadevah predsednik republike. Odločitve mora dati v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane.

Pripravljenost in treznost pred vrednostnimi razhajanji

Koronavirus SARS-CoV- ne diskriminira in dejstvo je, da pravi izbruh svetovne epidemije z velikim številom žrtev že zelo zamuja. Pripravljenost bi tako morala biti pravilo, ne glede na različno vrednotenje situacije in ogroženosti javnega zdravja. Zelo pomembno je, da se primerno ščitimo pred okužbo: z rednim umivanjem rok, razkuževanjem, kihajmo na pravilen način (v ramo ali pregib roke), čim manj se dotikajmo obraza in skrbimo za zdravo prehrano ter izogibajmo se krajem, kjer se giblje veliko število ljudi. Panika je zagotovo odveč, vendar pa tudi podcenjevanje situacije lahko prinese usodne posledice.

Vir: gov.si; HERE360; Johns Hopkins CSSE.

Parlameter za dobro informirano javnost

Ekipa Parlameter, ki deluje v okviru inštituta Danes je nov dan, je zagnala spletno orodje Parlameter, ki z analizo glasovanj in transkriptov lajša spremljanje dogajanja v Državnem zboru.

Orodje je namenjeno splošni javnosti, novinarjem in medijskim hišam, raziskovalcem in razvijalcem ter vsem, ki jih zanima delo Državnega zbora. Parlameter analizirane podatke vizualizira in predstavlja v obliki samostojnih informacijskih kartic, ki jih je mogoče deliti na družabnih omrežjih ali jih vgraditi v druge spletne strani.

Med več kot sto tisoč unikatnimi karticami in skoraj dvajsetimi različnimi analizami lahko uporabniki najdejo informacije o zadnjih aktivnostih kateregakoli poslanca ali poslanke, pa tudi različne analize njihovega besedišča ali primerjave glasovalnih linij celotnih poslanskih skupin.

Orodje odlikuje napreden iskalnik, ki omogoča brskanje po parlamentarnih govorih in glasovanjih in tako poenostavlja spremljanje, izpostavljanje ter analizo specifičnih tematik.

Avtorji upajo, da bo prijazna uporabniška izkušnja dogajanje v parlamentu približala splošni javnosti. Parlameter želi prispevati k povečanju transparentnosti delovanja največje demokratične institucije in zanimanja splošne javnosti za demokratični proces.

Razvoj Parlametra je pred nekaj meseci, ko je bil izdelan prvi delujoč prototip platforme, v okviru fundacije DNI podprl Google.


Vir: Parlameter.

Uporabnikom je na voljo prenovljen portal eUprava

Z današnjim dnem je dostopna prenovljena beta različica portala eUprava, na kateri lahko uporabniki uredijo dokumente, plačajo in oddajo vloge prek spleta ter spremljajo status svojih oddanih vlog. Vsakdo si lahko nastavi opomnike za dogodke (denimo za kupiti vrednotnico, zamenjati dokument, oddati vlogo) in spremlja eUpravo na svoji mobilni napravi. Uporabnikom je na voljo tudi pomoč na telefonski številki 080 2002 ter na e-poštnem naslovu ekc@gov.si. Ker gre za beta različico, so na portalu mogoče še nekatere napake.

Nadaljuj z branjem “Uporabnikom je na voljo prenovljen portal eUprava”

Če bi radi raziskovali in nadzirali vladanje v Sloveniji, preizkusite Zakonodajni monitor

Zakonodajna sled, dejavnost poslancev, lobistični stiki, analize, potek zakonodajnega postopka in zaveza za boj proti korupciji so vsebine, ki jih ponuja novi portal Zakonodajni monitor v avtorstvu Transparency International Slovenia, Inštituta Jožefa Štefana in bloga Marka Plahute Virostatiq.

Nadaljuj z branjem “Če bi radi raziskovali in nadzirali vladanje v Sloveniji, preizkusite Zakonodajni monitor”

Projekt eZdravje prinesel eRecept

Nacionalni projekt eZdravje prinaša v slovensko zdravstvo rabo elektronskih komunikacijskih sredstev. Cilj je izboljšati varnost in kakovost za paciente, predvsem pa učinkovitost izvajanja zdravstvenih storitev. V okviru projekta deluje 17 sodobnih rešitev, med katerimi je tudi eRecept, ki je po Sloveniji v celoti zaživel 3. novembra 2015. Elektronski recept, z uvedbo katerega smo že precej zamujali, omogoča elektronsko predpisovanje in izdajanje zdravil tako na zeleni kot tudi na beli recept. Prednosti prinaša zdravnikom, farmacevtom in pacientom.

Nadaljuj z branjem “Projekt eZdravje prinesel eRecept”

Dialog z državljani o TTIP

Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji jutri, 10. novembra 2015, pripravlja dialog z državljani z naslovom TTIP: kaj prinaša prostotrgovinski in naložbeni sporazum med EU in ZDA. Gosta bosta evropska komisarka za trgovino Cecilia Malström in državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti.

Nadaljuj z branjem “Dialog z državljani o TTIP”