Pojasnila ministrstva v zvezi z energetsko samooskrbo

Pravni okvir, ki ureja samooskrbo

Ukrep samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov energije se izvaja že od leta 2016 in sicer na podlagi Energetskega zakona ter na njegovi podlagi izdane Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije.  

Področje samooskrbe je bilo zaradi prenosa evropske direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov na novo celovito urejeno z Zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE).

Zato je bila letos sprejeta nova Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije – samooskrba po Zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE).

Nova ureditev ohranja osnovni koncept individualne in skupnostne samooskrbe in ga nadgrajuje, saj za končne odjemalce s samooskrbo po novem:

  • določa oprostitev plačila prispevka za povečanje energetske učinkovitosti in oprostitev plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije  v SPTE in iz OVE (delno ali v celoti, odvisno od primera),
  • omogoča vstop v sistem samooskrbe vsem končnim odjemalcem, ki so priključeni na distribucijsko omrežje v Republiki Sloveniji (do sedaj je bila omejena le na gospodinjske in male poslovne odjemalce),
  • omogoča naložbeno pomoč, ki jo bo dodeljeval center za podpore,
  • omogoča pridobitev potrdil o izvoru in podpor za proizvodno električne energije iz OVE po ZSROVE,
  • podrobneje ureja možnost vložitve enostavne vloge za priključitev.

Trenutno veljata oba sistema samooskrbe in se končni odjemalec sam odloči, v kateri sistem samooskrbe se bo vključil. To pomeni, da bodo zanj veljala pravila po Energetskem zakonu (in Uredbi po Energetskem zakonu) ali pravila po ZSROVE (in Uredbi po ZSROVE) – ni pa mogoče pravil »mešati«.

Zaradi izjemno povečanega pripada vlog za izdajo soglasij za priključitev ter vseevropskega pomanjkanja sestavnih delov za sončne elektrarne (zaradi česar veliko odjemalcev ne bi moglo ujeti navedenega roka), bo sistem samooskrbe po Energetskem zakonu na podlagi interventnega Zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo veljal za končne odjemalce, ki distribucijskemu operaterju podajo vlogo za izdajo soglasja za priključitev naprave za samooskrbo do vključno 31. decembra 2023 in ki jih distribucijski operater do vključno 31. decembra 2024 registrira kot končne odjemalce s samooskrbo (torej morata biti izpolnjena oba pogoja).

Oblike samooskrbe

Možni so trije podtipi samooskrbe, v katere se lahko vključijo končni odjemalci:

  • individualna samooskrba: tj. samooskrba za individualne stavbe, in
  • skupnostna samooskrba, ki ima dve možni obliki:

a) samooskrba večstanovanjske stavbe: tj. samooskrba med seboj povezanih končnih odjemalcev v večstanovanjski, poslovno-stanovanjski, stanovanjsko-poslovni, poslovni ali katerikoli drugi stavbi, v katerih sta dva ali več prostorov (bodisi stanovanja, bodisi poslovni prostori) opremljeni vsak s svojim prevzemno-predajnim mestom, ki je priključeno na notranjo nizkonapetostno inštalacijo te stavbe. Za vse opisane možne situacije se uporablja pojem »večstanovanjska stavba«, pri čemer pa uporaba tega pojma ne posega v predpise s področja graditve oz. stanovanjske predpise – namen uporabe tega pojma je preglednost in jasnost uredbe (uporaba tega izraza je smiselna tudi ob upoštevanju predvidevanj, da se bo tovrstna samooskrba predvidoma v največji meri izvajala v večstanovanjskih stavbah);

b) samooskrba skupnosti za oskrbo z energijo iz obnovljivih virov energije: to je samooskrba med seboj povezanih odjemalcev v vseh ostalih primerih, to so odjemalci, katerih merilna mesta niso vezana na notranjo nizkonapetostno inštalacijo istega objekta oz. lokacije, vendar pa so priključeni na distribucijsko omrežje v RS (v primeru samooskrbe po ZSROVE) oz. na omrežje iste TP (v primeru samooskrbe po EZ-1) in se povežejo v samooskrbno skupnost z namenom koriščenja električne energije, proizvedene v napravi za samooskrbo. Na tak način bodo koristi sistema samooskrbe lahko deležni tudi tisti, ki je sicer ne bi mogli biti, to so npr. tisti, ki živijo v hišah, ki za postavitev naprave za samooskrbo niso primerne (npr. niso dovolj osončene), saj bo lahko naprava za samooskrbo postavljena na drugem objektu (lahko tudi npr. na strehi šole, gasilskega doma …).

Državni zbor je 13. septembra 2022 sprejel Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, ki določa, da če gospodarska družba, v kateri ima država ali lokalna skupnost kapitalsko naložbo, investira v nove projekte za proizvodnjo električne energije iz sončne energije, ki so enaki ali večji od 250 kW inštalirane moči, mora oblikovati skupnost na področju energije iz obnovljivih virov energije ali skupnostno samooskrbo ter vsaj 25-odstotni delež letno proizvedene električne energije iz skupnostne samooskrbe brezplačno nameniti oskrbi gospodinjskih odjemalcev. Državljanom, sploh tistim, ki imajo tehnične, ekonomske ali druge ovire, ki jim preprečujejo investicijo v samooskrbo v lastnem domu, svetujemo, da so pozorni na takšne investicije, in se aktivno vključujejo v pozive teh gospodarskih družb.

Spodbude v naložbo samooskrbe

V luči številnih dejavnikov, ki imajo vpliv na cene energentov, je zanimanje za samooskrbo z električno energijo izredno, zato pozivamo vse, ki to lahko storijo, da se odločijo za investicijo tudi brez čakanja na nov razpis Eko sklada. Dejstvo je, da je ob naraščajočih cenah investicija v sončno elektrarno smiselna naložba, ki se bo hitro povrnila, hkrati pa bo odjemalcu zagotovila tudi manjšo izpostavljenost nestabilnim svetovnim trgom z energenti in zanesljivo oskrbo. Vlada bo sicer samooskrbi iz fotovoltaičnih naprav preko Eko sklada namenila dodatnih 20 milijonov evrov.

Trenutno je v javni obravnavi sprememba odloka porabe sredstev iz Podnebnega sklada, kjer je predvideno povečanje sredstev za nepovratne finančne spodbude za naprave za samooskrbo, in sicer v višini dodatnih 20 milijonov evrov.

Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) določa, da se bo v bodoče dodeljevanje nepovratnih sredstev za naprave za samooskrbo »preselilo« z Eko sklada na Center za podpore, ki vzpostavlja sistem za dodeljevanje naložbene pomoči, saj je potrebno določiti pravilno ekonomiko tega mehanizma. Ob tem dodajamo, da bodo do naložbene pomoči po ZSROVE upravičeni odjemalci, ki se bodo vključili v sistem samooskrbe po ZSROVE, ki je drugačen kot sistem samooskrbe po Energetskem zakonu (po ZSROVE ni net-meteringa).

Trenutno največja ovira pri spodbujanju samooskrbe so soglasja

Za vzpostavitev samooskrbe (po Energetskem zakonu ali po ZSROVE) je potrebno od distribucijskega operaterja SODO pridobiti soglasje za priključitev naprave. To nalogo po pooblastilu SODO opravljajo družbe Elektro Ljubljana d.o.o., Elektro Celje d.o.o., Elektro Primorska d.o.o., Elektro Gorenjska d.o.o., Elektro Maribor d.o.o.

V zadnjih letih, posebej pa v letu 2022 zaradi visokih cen energije, zaznavamo izjemen porast interesa ljudi, da bi vzpostavili samooskrbo, postopkovna obravnava vlog za izdajo soglasij s strani distribucijskega operaterja in njegovih pooblaščencev pa se temu še ni uspela ustrezno prilagoditi. Pričakovanja tudi te vlade so, da bodo odgovorna podjetja ustrezno naslavljala te izzive in uvedla takojšnje ukrepe za odpravo zamud. Ministrstvo za infrastrukturo, kot pristojno ministrstvo za področje energetike, ne more presojati konkretnih tehničnih rešitev in omejitev, ki nastajajo pri konkretnih situacijah, saj so za to pristojne elektrodistribucijske družbe, ki imajo po pooblastilu SODO d.o.o. v upravljanju elektrodistribucijska omrežja v Sloveniji. Prav tako ministrstvo ne more posegati v upravne postopke, ki jih vodijo elektrodistribucijske družbe. V kolikor pristojni elektrodistribucijski operater zavrne vlogo za soglasje za priključitev naprave za samooskrbo, imate možnost pritožbe. V skladu z Zakonom o oskrbi z električno energijo  vam mora elektrodistribucijski operater ustrezno utemeljiti razloge za omejeno priključno moč vaše naprave za samooskrbo na podlagi objektivnih ter tehnično in ekonomsko upravičenih meril in vam te razloge tudi pisno sporočiti. Elektrodistribucijski operater vam mora omogočiti tudi vpogled v vso dokumentacijo, povezano z zavrnitvijo oziroma omejitvijo.

Pred naložbo v samooskrbo je potrebno preveriti in upoštevati skladnost s prostorskim izvedbenim aktom vaše občine ter zmogljivost distribucijskega omrežja, zato predlagamo, da se v zvezi s tehničnimi omejitvami in upoštevanju ostalih predpisov obrnete na za to usposobljene strokovnjake.

Vlada se je s koalicijsko pogodbo 2022–2026 zavezala, da bo reorganizirala elektrodistribucijski sistem z namenom pospešiti investicije v omrežje. Zavedati pa se je potrebno, da je količina priključenih fotovoltaik v obstoječem nizkonapetostnem omrežju omejena, teh omejitev pa ni mogoče odpraviti prej kot v nekaj letih. Sedanje distribucijsko omrežje v Sloveniji, ki je nastajalo in se razvijalo skozi desetletja, ni zasnovano za odjeme, kot se dandanes pojavljajo s toplotnimi črpalkami in e-mobilnostjo na eni strani in priklop množice razpršenih proizvodnih naprav električne energije iz OVE.

Priključne moči posameznih odjemalcev so razmeroma visoke, a se le redko zgodi, da odjemalec dejansko potrebuje celotno priključno moč. Omrežja so zato zgrajena z upoštevanjem t. i. faktorja istočasnosti, mnogo šibkeje, kot je vsota vseh priključnih moči. Sončne elektrarne in toplotne črpalke, pa tudi elektro polnilnice, prinašajo dejansko veliko višji faktor istočasnosti: ko poleti posije sonce, bodo vse sončne elektrarne v isti ulici proizvajale na maksimalni moči, istočasno. Tudi toplotne črpalke izrazito dvigujejo tako porabo elektrike kot tudi faktor istočasnosti, a za razliko od sončne elektrarne se to dogaja pozimi. Če bi bila proizvodnja razpršenih virov sočasna s porabo, bi bil vpliv na omrežje nevtralen. Ker pa proizvodnja razpršenih virov ne sovpada s porabo, se pojavi negativen vpliv na sedanje omrežje, saj ni bilo zgrajeno za tako visok faktor istočasnosti, da bi še zagotavljalo zanesljivo in varno oskrbo z električno energijo.

Že danes pa je v sedanje omrežje mogoče priključevati večje sončne elektrarne, zlasti v bližini industrijskih con, kjer se običajno nahajajo tudi večji odjemalci električne energije. Te se priključujejo na srednje napetostno ali celo na visoko napetostno omrežje, kar pa v primeru sončnih elektrarn na strehah družinskih hiš ni mogoče, saj se priklapljajo na nizko napetostno omrežje. Gradnja večje sončne elektrarne npr. skupne nazivne moči 1 MW, ki se priklopi na srednje napetostno omrežje, je cenejša, kot če se ista količina skupne nazivne moči manjših sončnih elektrarn na družinskih hišah, razpršeno priključuje na distribucijsko nizko napetostno omrežje, in sicer tako z vidika stroškov postavitve same sončne elektrarne kot tudi z vidika stroškov priključevanja. Takšne projekte lahko izvedejo posamezni večji investitorji, mogoče pa je tudi vlaganje večjega števila malih vlagateljev v različnih poslovnih modelih, lahko kot OVE skupnost ali energetska skupnost.

Doslej je bilo v elektrodistribucijsko omrežje vsako leto izvedenih za okrog 120 milijonov evrov investicij. Investicije so v letu 2022 zastale zaradi interventne zakonodaje, sprejete februarja 2022, ki je začasno ukinila omrežnino, glavni vir financiranja investicij. Takšen poseg je bil izjemno škodljiv in v nasprotju z veljavnimi strateškimi dokumenti in sistemsko zakonodajo (Zakon o oskrbi z električno energijo). Po veljavnem Nacionalno energetskem in podnebnem načrtu je treba namreč vlaganja v distribucijsko omrežje dvigniti za 350 odstotkov, torej na 420 milijonov evrov investicij na leto. Izpad omrežnine v letu 2022 bo tako težko v kratkem času nadoknaditi, se pa pripravljajo ukrepi, ki bodo ta izpad ublažili.

Aktivnosti Ministrstva za infrastrukturo

Ministrstvo za infrastrukturo si je že in si bo še naprej z ukrepi prizadevalo učinkovito odpravljati administrativne, postopkovne in tehnične ovire za nadaljnji razvoj in integracijo obnovljivih virov energije (OVE), ki imajo praktično neomejen potencial tako pri proizvodnji električne energije kot tudi v sektorju ogrevanja, s katerim lahko zagotavljamo večjo energetsko samozadostnost in hkrati dosegamo razogljičenje. Ministrstvo in SODO d.o.o. sta v ta namen že spremenila nekatere omejevalne določbe predpisov, še naprej pa bosta spremljala tudi delo elektrodistribucijskih družb, posebej na področju priključevanja obnovljivih virov in pri nadgradnji elektrodistribucijskega sistema.

Na Ministrstvu za infrastrukturo se izvaja projekt »Omogočanje uvajanja obnovljivih virov v elektroenergetskem sektorju v Sloveniji«, ki bo identificiral potenciale in ovire umeščanja OVE projektov v prostor ter identificiral potencialne lokacije z vidika omrežja in varovanih območij za priključitev večjih proizvodnih naprav. Prav tako se pripravlja zakon, ki bo uredil pospeševanje izdajanja dovoljenj za objekte z namenom pridobivanja električne energije iz OVE, med katere spadajo tudi sončne elektrarne. Začetek javne obravnave predloga zakona je predviden v septembru 2022.

Poleg omenjenega projekta in zakona je vlada ministru, pristojnemu za energijo naložila, da skupaj s sistemskim in distribucijskim operaterjem pripravi načrt povečanja zmogljivosti proizvodnje električne energije iz sončne energije s ciljem za 1000 MW do leta 2025, na primernih lokacijah. Na ministrstvu se intenzivno pripravlja končni načrt za dosego cilja proizvodnje električne energije iz sončne energije, ki bo vseboval tudi ustrezne predloge operaterjev in bo takoj po sprejetju tudi javno objavljen.

SODO pripravlja tudi aplikacijo, kjer bodo razvidne lokacije, na katerih  je mogoče priključiti (večje) OVE proizvodne enote in bo predvidoma na voljo še letos.

Na podlagi ZSROVE je predviden tudi sprejem dolgoročnega časovnega načrta doseganja ciljev spodbujanja proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije za naslednjih pet let. V tem načrtu se za dosego omenjenih ciljev konkretno predvidevajo finančna sredstva in navajajo tehnologije, med drugim pa bo vključeval tudi ukrepe glede vzpodbujanja samooskrbe.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo.

Vlada sprejela dolgoročni načrt za doseganje ciljev glede obnovljivih virov energije

Vlada je sprejela prvi Dolgoročni časovni načrt za doseganje ciljev spodbujanja proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije za pet let v Sloveniji.

Gre za ključen dokument, ki je obenem celovit pregled vseh razpoložljivih ukrepov in spodbud ter podlaga za zagotavljanje stabilnosti finančnih podpor, med drugim z opredeljeno določeno namensko porabo prispevka za obnovljive vire energije.

Zaradi nastopa podnebnih sprememb in boja proti njim se je na nivoju Evropske unije pravno določilo usklajeno doseganje ciljev na ravni držav članic, kar se odraža pri načrtovanju politik in ukrepov tudi na področju energetike. V ta namen je bila v sklopu zakonodajnega paketa »Čista energija za vse Evropejce« (t.i. Clean Energy Package) sprejeta direktiva, ki določa obveznost države članice, da ta sprejme dolgoročni časovni načrt, v katerem mora predvideti pričakovano dodelitev podpor, pri čemer za referenco zajema obdobje vsaj petih let, v primeru težav pri proračunskem načrtovanju pa obdobje treh let.

V skladu z Zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije je vlada zato vsaki dve leti (do 31. decembra) zavezana sprejeti dolgoročni časovni načrt doseganja ciljev spodbujanja proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije za pet let, pri čemer pa mora vsaj za dve leti predvideti obseg sredstev, zbranih iz virov sredstev za podpore, kot so opredeljeni v omenjenem zakonu in, obseg sredstev, ki so namenjena za posamezni ukrep za doseganje ciljev spodbujanja rabe obnovljivih virov energije, okvirni časovni razpored in pogostost javnih pozivov, način in časovnico prerazporeditve sredstev, v kolikor ta niso porabljena v predvidenem obdobju, po potrebi pa določiti tudi vključevanje Republike Slovenije v mehanizme mednarodnega sodelovanja za doseganje deleža energije iz obnovljivih virov.

Glede zelenega prehoda je razogljičenje energetskega sistema s povečano rabo obnovljivih virov nujno za doseganje podnebnih ciljev Evropske unije v letih 2030 in 2050. Neodvisno od tega pa je zaradi energetske krize in možnosti motenih dobav energentov v prihodnosti treba znižati uvozno odvisnost Republike Slovenije in povečati zanesljivost oskrbe z energijo domačega izvora.

V skladu z zakonom je vlada 23. decembra 2021 v okviru Letne energetske bilance za leto 2021 že sprejela nekatere vsebine, ki se zdaj celovito urejajo tudi v tem načrtu. Vsebine, ki so bile urejane z Letnimi energetskimi bilancami 2021, se ob upoštevanju aktualnih razmer na energetskih trgih in podatkih iz tekočega leta z načrtom spreminjajo in nadgrajujejo.

V načrtu je med ostalim izračun, da bo ob upoštevanju zniževanja prispevkov zaradi regulacije cen električne energije v letu 2022 zbranih 113 milijonov evrov prispevkov za obnovljive vire energije, za leto 2023 pa se načrtuje, da bo ta znesek znašal že 150 milijonov evrov.

Dokument prav tako predvideva, da bo v letu 2022 za izplačevanje podpor implementaciji uporabe obnovljivih virov energije porabili 110 milijonov evrov, za statistične prenose iz leta 2021 pa 15 milijonov evrov.

V letu 2023 so načrtovani novi izdatki, in sicer za naložbeno pomoč po novo zastavljeni shemi za samooskrbo ter za neposredno podporo proizvodnim napravam iz obnovljivih virov energije do 500 kW, nekoliko več pa tudi za statistične prenose iz leta 2022 (20 milijonov evrov).

Ministrstvo za infrastrukturo od Agencije za energijo pričakuje, da bo izvajala dva javna poziva letno za vstop v podporno shemo obnovljivim virom energije, seveda ob upoštevanju novega interventnega zakona, s katerim se ukinjajo podpore napravam za Soproizvodnjo toplote in električne energije na zemeljski plin.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo.

Tristebrna strategija vlade za spoprijemanje z energetsko in prehransko draginjo

Vlada v sodelovanju s ključnimi deležniki zaradi resnosti dogajanja v mednarodnem prostoru in vpliva na razmere v domačem okolju pripravlja celoviti paket omilitvenih in ciljno usmerjenih ukrepov na področju energetske in prehranske draginje. Strategija za spoprijemanje z energetsko in prehransko draginjo je zasnovana v treh stebrih:

Energetika
Za omilitev draginje na področju elektrike in zemeljskega plina je vlada že sprejela nekaj ukrepov.

Hrana in prehranske verige
Ukrepi so namenjeni kmetom in kmetijskim gospodarstvom, ribičem, s spremljanjem cen v verigi preskrbe s hrano pa tudi neposrednim potrošnikom.

Nafta in naftni derivati
Vlada z ukrepi išče ravnovesje, pri katerem vsak deležnik – država na eni strani, trgovci na drugi in potrošniki na tretji strani – nosi del bremena povišanih cen nafte in naftnih derivatov na svetovnih trgih.

Kaj ukrepi pomenijo za gospodinjstva

Vlada je najprej sprejela ukrepe za posamezna gospodinjstva in ocenila učinke ukrepov.

1. Cena nafte in naftnih derivatov

Z omejevanjem marže vseh trgovcev z naftnimi derivati se omejuje cena nafte in naftnih derivatov zunaj avtocestnega križa.

2. Zamejena cena električne energije

Določena je najvišja maloprodajna cena elektrike za kWh in znižana višina dajatve (prispevki, trošarina in DDV). Povprečni gospodinjski odjemalec bo na letni ravni prihranil od 110 do 334 evrov.

3. Zamejena cena zemeljskega plina

Določena je najvišja maloprodajna cena zemeljskega plina in znižana stopnja DDV na 9,5 %. Povprečni gospodinjski odjemalec bo na letni ravni prihranil od 90 do 675 evrov.

4. Za daljinsko ogrevanje in les za kurjavo znižan DDV

Poleg električne energije in zemeljskega plina je začasno znižana stopnja DDV z 22 % na 9,5 % tudi za daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. Zneski na računih bodo v obdobju ogrevalne sezone (od 1. septembra 2022 do 31. maja 2023) nižji tudi za uporabnike daljinskega ogrevanja in kupce lesa za kurjavo. Znižanje DDV za kurilno olje zaradi evropske zakonodaje ni mogoče.

5. Preglednost cen 15 osnovnih skupin živil

Do 31. marca 2023 bo vlada spremljala in primerjala maloprodajne cene petnajstih osnovnih skupin živil pri različnih trgovcih. Potrošnik bo imel na enem mestu informacijo o maloprodajnih cenah primerljivih proizvodov med posameznimi trgovci ter o poreklu in kakovosti posameznega proizvoda.

6. Enkratni energetski dodatek

Socialno najranljivejše skupine bodo prejele enkratni energetski dodatek najpozneje novembra 2022. Za izplačilo energetskega dodatka ne bo treba vložiti vloge. 

1 Prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka:
200 evrov za samske osebe,
200 evrov za enostarševske družine (povečan za 118 evrov za vsakega otroka oziroma za 59 evrov, če je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo),
314 evrov za dvostarševske družine (povečan za 118 evrov za vsakega otroka oziroma za 59 evrov, če je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo),
314 evrov za pare brez otrok.
2 Določene kategorije invalidov: 200 evrov.

7. Prilagoditev davčne obravnave prehrane med delom

Vlada je za približno 30 % zvišala mejo za neobdavčeno povračilo stroškov za prehrano med delom.

Kaj ukrepi pomenijo za gospodarstvo

Država bo malim, srednjim in velikim podjetjem za obdobje od 1. junija do 31. decembra 2022 pomagala s sofinanciranjem 30 % stroškov električne energije in zemeljskega plina nad dvakratnikom dviga cen. Višina pomoči je odvisna od spremenjenega položaja podjetja glede na cene v letih 2021 in 2022.

Vloge s podatki o stroških električne energije in zemeljskega plina za leto 2021 in za celotno obdobje junij–december 2022 bodo podjetja morala oddati v elektronsko aplikacijo Javne agencije SPIRIT Slovenija, in sicer do 15. novembra 2022.

1 Preprosta pomoč
Namenjena malim in srednjim podjetjem.Višina: do največ 500.000 evrov v skupnem obdobju prejemanja pomoči.

2 Posebna pomoč
Namenjena velikim podjetjem.Višina: do največ 2.000.000 evrov v skupnem obdobju prejemanja pomoči.

3 Pomoč energetsko intenzivnim podjetjem
Znesek pomoči je omejen na 2.000.000 evrov, vendar bodo podjetja ob dokazovanju izgube iz poslovanja lahko zaprosila za povračila do 50 %, v nekaterih primerih do 70 % upravičenih stroškov.

Upravičenci so pravna ali fizična oseba, registrirana v Republiki Sloveniji za opravljanje gospodarske dejavnosti do 1. decembra 2021. Izjema so tisti, katerih primarna dejavnost je kmetijstvo ali ribištvo. 

Kaj ukrepi pomenijo za kmete in ribiče

Vlada je sprejela ukrepe v višini skoraj 22,5 milijona evrov. Ukrepi se nanašajo na tri sklope:

1 Pomoč sektorju mleka
Kmetje, ki redijo krave molznice, bodo prejeli okvirno 60 evrov na kravo molznico.

2 Pomoč pri pogonskih gorivih za kmetijstvo in ribištvo
Vsi kmetje in 14 ribičev, ki so bili v letu 2021 upravičeni do vračila trošarine za energente, porabljive za kmetijsko mehanizacijo oziroma za pogon ribiških plovil, bodo prejeli pomoč pri nabavi pogonskega goriva.

3 Pomoč na področju repromateriala
Od 50 do 35 tisoč evrov na kmetijo za sofinanciranje kmetijskega repromateriala.

Kmetijam in MSP, ki se ukvarjajo s predelavo, trženjem in razvojem kmetijskih proizvodov, bo namenjenih še 7,5 milijona evrov začasne podpore iz evropskega kmetijskega sklada. Rok izplačila je 15. oktober 2023.

Kaj ukrepi pomenijo za mala podjetja in obrtnike

1 Zamejena cena električne energije:
– za male poslovne odjemalce, vključno z večstanovanjskimi stavbami, so določene najvišje maloprodajne cene elektrike za kWh in
– znižana višina dajatev (prispevki, trošarina in DDV).
Povprečni odjemalec bo na letni ravni prihranil od 50 do 1760 evrov.

2 Zamejena cena zemeljskega plina:
– določene so najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin in
– znižana davčna stopnja DDV na 9,5 %.
Povprečni mali poslovni odjemalec bo prihranil od 205 do 1420 evrov na leto.

Kaj ukrepi pomenijo za avtoprevoznike

Vlada avtoprevoznikom omogoča polnjenje rezervoarjev z dizelskim gorivom na avtocestnih črpalkah po primerljivi ceni, ki velja na črpalkah zunaj avtocest. Država se namreč začasno odpoveduje okoljskim dajatvam pri ceni dizelskega goriva na črpalkah avtocestnega križa.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo.

agriculture alternative energy clouds countryside

Potrjen predlog zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo 

V predlogu so opredeljeni začasni ukrepi za upravljanje povečanega tveganja pri oskrbi z energijo, ukrepi za zanesljivo oskrbo z energijo, ukrepi za zmanjševanje uvozne odvisnosti in ukrepi za zmanjševanje pritiskov na cene energije zaradi nestanovitnosti energetskih trgov. 

V sklopu ukrepov za upravljanje povečanega tveganja na področju delovanja elektroenergetskega in plinskega sistema sodi na primer ukrep, da vlada lahko v primeru motenj z oskrbo z električno energijo in plinom razglasi stopnje tveganja (nižjo in višjo). Pri nižji stopnji tveganja je potrebno obvestiti energetske družbe in odjemalce električne energije in zemeljskega plina preko sredstev javnega obveščanja, naj se pripravijo na pričakovane krizne razmere in izvedejo potrebne in možne ukrepe. Višjo stopnjo tveganja, ki pomeni krizo na področju oskrbe z energijo, bo vlada razglasila, ko bodo nastopile izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom in krizno stanje v sektorju električne energije. Pri višji stopnji tveganja je treba izkoristiti vse nacionalne potenciale za proizvodnjo električne energije in toplote, zato bo zaradi razmer dopuščeno začasno odstopanje od zahtev glede mejnih vrednosti emisij, ki so na podlagi predpisov za urejanje varstva okolja postavljene za obratovanje elektrarn, naprav za soproizvodnjo toplote in elektrike in kurilnih naprav za ogrevanje, za katere se zahteva okoljevarstveno dovoljenje. V primeru, da upravljalec naprave nadomesti gorivo z drugo vrsto goriva, mora v roku 48 ur o tem po elektronski pošti obvestiti ministrstvo in inšpekcijo, pristojno za okolje. Upravljalci morajo prav tako v treh mesecih izvesti potrebne meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak. Vlada si z zakonom tudi nalaga, da vsakih sedem dni preverja upravičenost razglasitve stopnje tveganja na področju oskrbe z energijo. Začasno odstopanje od zahtev glede mejnih vrednosti emisij velja tudi za upravljavce naprav brez okoljevarstvenega dovoljenja. Kot nadomestno gorivo upravljavcu naprave ni dovoljeno uporabiti odpadkov ali gorivo pridobljeno iz odpadkov.

Kar se tiče ukrepov za zanesljivo oskrbo z energijo, zakon ureja skladiščenje plina, sproščanje obveznih rezerv nafte ter naftnih derivatov ter izjeme pri doseganju kazalnikov učinkovitosti sistema daljinskega ogrevanja. Za sisteme daljinskega ogrevanja, ki kot gorivo uporabljajo plin, se čas razglašene višje stopnje tveganja, ne šteje v obdobje za izračun doseganja kazalnikov učinkovitosti. Nosilec bilančne skupine mora do 1. novembra v tekočem letu zagotoviti skladiščenje plina v drugih državah Evropske unije v obsegu, ki je enak vsaj 15 odstotkom povprečne letne dobave plina te bilančne skupine končnim odjemalcem v Republiki Sloveniji v zadnjih petih letih.

Čeprav skladišča zemeljskega plina v Evropski uniji predstavljajo le okoli 25 odstotkov letne porabe plina in samostojno ne morejo zagotavljati oskrbe s plinom, pa so pomemben dejavnik pri uravnavanju porabe plina v zimskem času, zato je še posebej kritično, če so v teh negotovih časih za oskrbo s plinom pred zimo premalo napolnjena.

Spodbujanje samooskrbe

Ukrepi za zmanjševanje uvozne odvisnosti spodbujajo samooskrbo, med drugim skupnostno samooskrbo v gospodarskih družbah, ki so v večinski lasti države ali lokalne skupnosti. V primeru, da takšna gospodarska družba investira v projekte za proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki so enaki ali večji od 250 kW inštalirane moči, mora 50-odstotni delež letno proizvedene električne energije brezplačno razdeliti gospodinjskim odjemalcem v Republiki Sloveniji, če gre družbo, v kateri ima država kapitalsko naložbo, oziroma gospodinjskim odjemalcem na območju lokalne skupnosti, ki je ustanoviteljica družbe.

Sklop ukrepov določa tudi, da lahko vlada v primeru razglasitev različnih stopenj tveganja in največ 1 leto po izteku razglašene stopnje tveganja z uredbami določa omejitev osvetljevanja ter omejitev temperature zraka za namen ogrevanja v javnih stavbah in stavbah, kjer se zadržuje javnost. Dodatno imajo odjemalci zemeljskega plina pravico, da se ne priklopijo na sistem za distribucijo zemeljskega plina, če se bodo ogrevali na OVE (obnovljive vire energije), nagrajujemo pa odjemalce, ki bi se odločili za prostovoljno zmanjšanje odjema plina in električne energije za 15 odstotkov. Dokazano zmanjšana poraba v obdobju od 1. oktobra do 31. marca 2023 se bo odjemalcem povrnila v obliki sorazmernega povračila prispevka OVE (obnovljivi viri energije). V tem poglavju je določena še prepoved subvencij za plinske kotle in kogeneracije.

Ukrepi za zmanjšanje pritiskov na cene

V sklopu ukrepov za zmanjševanje pritiskov na cene zaradi volatilnosti energetskih trgov se pogodbene kazni zaradi nižje porabo plina ne bodo zaračunavale, odjemalec, ki je odklopljen, pa za čas odklopa ne plača omrežnine. Ceniki toplote za gospodinjske in druge zaščitene odjemalce se oblikujejo na način, da cena toplote odraža ceno plina, ki je določena na podlagi predpisov o kontroli cen. Plačilo za koncesijo za rabo vode za proizvodnjo električne energije se za leta 2022 do 2025 določi v enaki višini na enoto proizvedene električne energije, kot so jo plačevali koncesionarji v letu 2020, določa pa se tudi neposredni nakup električne energije od slovenskih proizvajalcev za kritje izgub na prenosnem in distribucijskem elektroenergetskem omrežju.

Vlada predlaga, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, da bi se preprečile težko popravljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi povečanega povpraševanja po energiji (predvsem premoga in zemeljskega plina), zmanjšane oskrbe Evropske unije s plinom, manjše lastne proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov kot običajno in morebitnih drugih resnih motenj na energetskih trgih.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo.

Poslanci sprejeli Zakon o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov

Državni zbor je z 78 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost (DDV) za omilitev dviga cen energentov (ZNUDDVE). Vlada bo morala za energente z znižanim DDV zagotoviti tudi regulacijo cen.

Zakon bo za devet mesecev znižal DDV z 22 odstotkov na 9,5 odstotka na elektriko, zemeljski plin ter les za kurjavo in daljinsko ogrevanje. Nižja davčna stopnja bo veljala tako za gospodinjstva kot tudi za gospodarstvo.

Državni zbor je na predlog koalicije sprejel dopolnilo, po katerem mora vlada za obdobje veljavnosti znižanja DDV zagotoviti regulacijo cen energentov, za katere bo veljala regulacija cen na 1. september 2022. To trenutno velja za cene elektrike in plina.

Poslanci so zavrnili predlog SDS-a, da bi se DDV znižal na pet odstotkov in da bi znižanje veljalo tudi za kurilno olje.

Preberite tudi pripeto mnenje zakonodajno-pravne službe k predlogu ZNUDDVE.

Vir: STA.