Kategorija: Informacije

Oddaja prek Airbnb in Bookinga

Dodano Avtor N.G.Značka Informacije

Če oglašujte stanovanje na spletnih portalih (kot sta npr. Airbnb, Booking) in v drugih medijih ter ga oddajate v turistični najem, so dohodki, ki jih dosežete iz tega naslova, obdavčeni z davkom od dohodka iz dejavnosti. Šteje se namreč, da opravljate dejavnost. To pomeni, da morate za davčno leto sestaviti obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti ter ga davčnemu organu preko eDavkov predložiti najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

Več o obdavčitvi dohodkov z davkom od dohodka iz dejavnosti je pojasnjeno v Brošuri o dohodku iz dejavnosti.

Kot posameznik lahko oddajate in oglašujete oddajanje prostih kapacitet v turistične namene le, če imate to dejavnost ustrezno registrirano. Šteje se, da fizična oseba, ki oddaja nepremičnine v turistični najem, opravlja delo na črno, če ni vpisana ali nima priglašenega dela, kakor to določa Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno – ZPDZC-1 ali drugi zakoni. Ker ZPDZC-1 prepoveduje delo na črno, tudi ni mogoče dopustiti oglaševanja dela na črno posameznika, zato je takšno oglaševanje nedovoljeno in sankcionirano, kar pomeni, da je ponujanje nepremičnin v najem za turistične namene s strani posameznika – fizične osebe, ki nima dejavnosti oddajanja nepremičnin v najem ustrezno vpisane ali priglašene, preko oglasov oziroma različnih portalov, nedovoljeno.

Fizična oseba, ki želi turistom oddati v najem sobo, del stanovanja ali celotno stanovanje za kratko časovno obdobje, lahko to dejavnost opravlja na dva načina, kot:

  • registrirani sobodajalec – fizična oseba, če opravlja dejavnost le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu – pomeni, da sobodajalec tekom celega koledarskega leta skupaj ne oddaja nepremičnine v turistični najem več kot pet mesecev, tj. 150 dni) in gostom nudi do 15 ležišč ter je vpisan v Poslovni register Slovenije;
  • samostojni podjetnik.

Davek na dodano vrednost in davčno potrjevanje računov

Če oddajate sobe prek posrednikov oziroma ponudnikov oglaševanja na spletnih straneh (Airbnb, Booking, itd.), ki imajo sedež zunaj Slovenije, morate kot prejemniki storitev posredovanja oziroma nudenja oglasnega prostora od prejete storitve plačati 22-odstotni DDV v Sloveniji. Zato se morate predhodno zaradi prejema teh storitev identificirati za namene DDV (tudi če niste identificirani za namene DDV  ker je obseg vašega opravljenega prometa pod limitom za obvezno identifikacijo za namene DDV 50.000 eurov). Če ste identificirani za namene DDV samo kot prejemniki teh storitev (za storitve EU), morate mesečno predlagati obračune DDV v elektronski obliki (prek sistema eDavki) in nimate pravice do odbitka DDV. Obračun DDV morate predložiti tudi, če v določenem mesecu ne prejmete storitve, od katere morate obračunati DDV (v tem primeru oddate prazen obračun). V primeru take identifikacije za namene DDV za ostale dobave, ki jih opravite v Sloveniji, ne obračunavate DDV (dokler ne presežete limita 50.000 evrov obdavčljivega prometa v zadnjih 12 mesecih).

Če presežete prej navedeni limit 50.000 evrov, se morate identificirati za namene DDV (obvezna identifikacija) in obračunati DDV tudi od vseh obdavčenih dobav, ki jih opravite na ozemlju Slovenije. Takrat tudi pridobite pravico do odbitka DDV. Lahko pa se identificirate za namene DDV, preden presežete ta limit, če se tako sami odločite (prostovoljna identifikacija). V tem primeru morate biti v sistemu DDV najmanj 60 mesecev.

Ne glede na to, kako ste identificirani za namene DDV, morate gostu, kateremu ste opravili storitev (oddaja nepremičnine v turistični najem), izdati račun in ga davčno potrditi. Več v zvezi z obveznostmi z vidika DDV in davčnega potrjevanja računov (identifikacija, izdajanje računov) lahko preberete v Brošuri za sobodajalce – fizične osebe pod poglavji 8 do 10.

Globa

Globa za nezakonito oddajanje nepremičnin v turistični najem znaša od 400 do 30.000 eurov. Globa za nepredložitev obračuna DDV znaša od 2.000 do 125.000 evrov.

Registrirani sobodajalec je v delu, ko oddaja stanovanje v turistični najem, obvezno v sistemu eVročanja. To pomeni, da se mu bodo dokumenti vročali v elektronski obliki prek portala eDavki in ne po pošti v papirni obliki.

Vir: FURS.

Advertisement

Postopek registracije s.p.

Dodano Avtor N.G.Značka InformacijeKomentiraj

Samostojni podjetnik (s.p.) je posameznik – fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Odprtje s.p. običajno poteka v treh korakih. Začne se z vpisom v Poslovni register Slovenije (tj. registracijo), sledita prijavi na FURS in v obvezna socialna zavarovanja. Registracija s.p. je hitra, preprosta in brezplačna. Ustanovitveni kapital ni potreben, vendar pa je treba premisliti, koliko odgovornosti je posameznik kot podjetnik pripravljen nositi, saj je kot gospodarski subjekt neomejeno odgovoren z vsem svojim premoženjem.

Na podlagi določb zakona, ki ureja gospodarske družbe, lahko samostojni podjetnik začne opravljati dejavnost, ko je vpisan v Poslovni register Slovenije.

Enostavno poslovno obliko podjetja lahko hitro in brezplačno ustanovite:

V poslovni register se lahko vpiše fizična oseba, ki je vpisana v Centralni register prebivalstva (CRP) in ima v Republiki Sloveniji pridobljeno EMŠO in davčno številko.

O vpisu odloča AJPES na podlagi popolne vloge:

  • če je prijava za vpis popolna, AJPES izda sklep o vpisu, zoper katerega je mogoča pritožba v osmih dneh od datuma vročitve,
  • če je prijava nepopolna, AJPES zahteva dopolnitev prijave, in sicer v roku osmih dni,
  • če podjetnik v roku ne dopolni prijave oziroma ne izpolnjuje pogojev za vpis, AJPES izda negativni sklep, zoper katerega je mogoča pritožba v osmih dneh od vročitve.

Postopek registracije je brezplačen.

Upoštevajte, da firma podjetnika (tj. ime, s katerim družba posluje) vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine. Samostojni podjetnik pa lahko za ustanovitev s.p. uporablja tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime, priimek in oznako s.p.

Registracija s.p. preko portala SPOT

Registracijo samostojnega podjetja lahko izvedete tudi od doma, preko portala SPOT.

Za elektronsko poslovanje potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo ter ostalo priporočljivo opremo. Elektronska prijava za vpis v Poslovni register je omejena zgolj na vloge brez prilog, npr. v primerih, ko je vlagatelj lastnik nepremičnine, v kateri želi zvajati dejavnost in mu ni potrebno priložiti overjene izjave lastnika nepremičnine.

Aplikacija v portalu preveri določene omejitve potencialnega podjetja.

Postopek registracije je brezplačen. S postopkom začnite tukaj.

Vir: SPOT – Slovenska poslovna točka.

Top aplikacije in servisi za pravnike

Dodano Avtor N.G.Značka Aplikacije & igre,Informacije,Koristno,PravnikiKomentiraj

Od vadbe, prehrane, prevozov, iger in družabnih omrežij do povsem poslovnih vsebin – aplikacije so postale majhni gospodarji naših življenj. Njihove funkcionalnosti se vsak dan izboljšujejo, čedalje pomembnejša pa je tudi skrb za zasebnost, ki jo ali vsaj naj bi jo zagotavljale. V zadnjih letih so na voljo številne aplikacije tudi za pravnike. V prispevku je predstavljen izbor desetih, dodati pa bi jih bilo mogoče še veliko več. Nekatere so primerne zlasti za pravnike, ki delujejo v Sloveniji in EU, druge za pravnike v sistemu common law, tretje pa so namenjene širokemu krogu uporabnikov.

1. Odločitve US in sodišč (SP)

Aplikacija je namenjena iskanju po odločitvah Ustavnega sodišča RS in iskanju po odločitvah drugih sodišč v okviru sodne prakse na Vrhovnem sodišču RS. Na voljo je tako enostavno kot tudi napredno iskanje. Preklop med bazo odločitev Ustavnega sodišča in sodno prakso drugih sodišč je mogoč v aplikaciji. Nekatere funkcionalnosti zahtevajo prijavo.

2. CVRIA

Aplikacija CVRIA je odličen pripomoček za tiste, ki želijo biti redno seznanjeni z delom Sodišča EU. Omogoča enostaven dostop do najnovejših odločb Sodišča, Splošnega sodišča in Sodišča za uslužbence (vključno s sodbami, sklepnimi predlogi in sklepi) ter najnovejših obvestil za medije.  Vsebuje tudi koledar Sodišča s podrobnimi podatki o obravnavah, sodbah in sklepnih predlogih v naslednjih tednih. Za tiste, ki želijo podrobnejše informacije, iskalno orodje omogoča enostaven dostop do celotne sodne prakse Sodišča. Iskati je mogoče na podlagi opravilne številke zadeve, imena stranke in datuma ter prek vnosa poljubno izbranih besed.

3. EP Research Service

Aplikacija omogoča dostop do publikacij in infografik, ki jih objavlja Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS). Ponuja neodvisne in objektivne analize o tematikah, politikah in pravu EU. Iskanje je mogoče na podlagi izbrane politike, najljubšega avtorja, datuma publikacije in velikosti. Najdene vsebine je mogoče deliti s prijatelji in shraniti v seznam prebranega, če ni na voljo internetne povezave.

4. Fastcase

Fastcase je brezplačna aplikacija za pravno raziskovanje, ki v vaše roke prinaša ameriško pravno knjižnico (American law library). Vsebuje primere in zakone vseh 50 držav in zvezne vlade. Iskanje je mogoče prek citatov, ključnih besed ali na podlagi zbirke zakonov.

5. iLegal

Aplikacija iLegal omogoča dostop do skoraj vseh pregledanih besedil primarne zakonodaje Velike Britanije, Severne Irske, Škotske in Walesa ter aktov parlamenta Velike Britanije in angleškega parlamenta. Teksti se shranijo v vašo napravo, zato lahko do njih dostopate kjerkoli in kadarkoli. Je enostavna za uporabo, njeni razvijalci pa zagotavljajo, da je prva in edina aplikacija za pametne telefone, ki “spravi pravo v vaš žep”. Je enostavna za uporabo z veliko, primerna pa je tako za praktike kot tudi študente in profesorje prava, zgodovinarje in laike.

6. TalksOnLaw

Prisluhnite zanimivim in skrbno izbranim pogovorom o zadnjih dogajanjih v športu, tehnologiji, odločitvam vrhovnega sodišča ZDA in tako dalje, pri katerih sodelujejo največji pravni umi na svetovni ravni.

7. SignNow

Aplikacijo, ki služi za podpisovanje pogodb in pridobivanje podpisov, uporablja 40 odstotkov poslovnežev, uvrščenih med Fortune 1000. Deron Williams jo je že leta 2012 uporabil za podpis svoje pogodbe za NBA, vredne 98 milijonov dolarjev. Prednosti je v tem, da pogodbe ni treba tiskati, skenirati ali faksirati. Uporaba je enostavna.

8. Negotiation 360

Harvardski profesor in uspešni pisatelj Michael Wheeler je razvil Negotiation 360™, da bi izboljšal naše možnosti dosega sporazuma in rešitve spora. Interaktivne vsebine temeljijo na najnovejših teorijah in dokazano najboljših praksah.

9. Drafts

Nekoliko drugačna aplikacija za zapisovanje postavlja besedilo na prvo mesto. Ko odprete aplikacijo, se najprej pojavi nov “blank” osnutek. Tako lahko takoj zabeležite vaše besedilo in posežete po funkcijah, ki jih ponuja.

10. Signal

S Signalom lahko komunicirate prosto, ustvarjate skupine in delite vsebine z vašimi stiki – vse v popolni zasebnosti. Server nikoli ne dostopi do vaše komunikacije in ne shranjuje vaših podatkov. Aplikacijo priporoča tudi Edward Snowden.

11. Wolt

Wolt je aplikacija, s katero lahko uporabnik izbira med 40.000 restavracijami in stotinami trgovin v več kot 20 državah. Dostava Wolt za slovenski trg trenutno deluje v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani in Mariboru.

Zakaj je Ustavno sodišče razveljavilo vladne sklepe in odlok glede prepovedi zbiranja v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter glede izvajanja pouka na daljavo

Dodano Avtor N.G.Značka Demokracija,Država,Informacije,SodstvoKomentiraj

Pobudnika, stara sedem in devet let, ki obiskujeta osnovno šolo za otroke s posebnimi potrebami, sta vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. in 5. točke prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (v nadaljevanju Odlok) v zvezi s sklepom Vlade št. 00717-49/2020/4 z dne 5. novembra 2020 o podaljšanju uporabe ukrepov in omejitev iz Odloka (v nadaljevanju sklep Vlade z dne 5. novembra 2020). Iz vsebine pobude izhaja, da neskladje z Ustavo očitata tako izpodbijanima določbama Odloka kot tudi sklepu Vlade z dne 5. novembra 2020. Vložila sta tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa ministrice, pristojne za izobraževanje, št. 603-33/2020/4 z dne 5. novembra 2020 o začasnem izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela v osnovnih in glasbenih šolah na daljavo (v nadaljevanju sklep ministrice). 

Ustavno sodišče je pri presoji pobude obravnavalo:

  • sklep Vlade št. 00717-49/2020/4 z dne 5. 11. 2020 in št. 00717-49/2020/6 z dne 12. 11. 2020,
  • sklep Vlade št. 18100-24/2020/4 z dne 26. 11. 2020,
  • Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 152/20) in
  • sklep ministrice, pristojne za izobraževanje, št. 603-33/2020/4 z dne 5. 11. 2020.

Glede prepovedi zbiranja v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja

Začasno zbiranje ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 prepoveduje Odlok. Materialno podlago za sprejetje Odloka pomeni Zakon o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo in 142/20 – v nadaljevanju ZNB), ki v tretjem odstavku 39. člena določa, da lahko, kadar z ukrepi, določenimi s tem zakonom, ni mogoče preprečiti, da se v Republiko Slovenijo zanesejo in v njej razširijo določene nalezljive bolezni, Vlada odredi prepoved zbiranja ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni. Z Odlokom je bil takšen ukrep sprejet.  

Na podlagi izpodbijanih 3. in 5. točke prvega odstavka 1. člena Odloka velja prepoved zbiranja tudi v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, razen v tistih, ki so ustanovljeni za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Izpodbijani določbi se nanašata na pobudnika. Pobudnika obiskujeta osnovno šolo, v kateri poteka vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Prvi pobudnik obiskuje prilagojen program in zanj velja 3. točka prvega odstavka 1. člena Odloka. Na drugega pobudnika, ki obiskuje poseben program osnovne šole, se nanaša 5. točka prvega odstavka 1. člena Odloka. Navedbe pobudnikov, da drugi pobudnik ni zajet niti v 5. točki prvega odstavka 1. člena Odloka, ker javne šole niso zavodi iz petega odstavka 18. člena ZUOPP-1, niso utemeljene. Po ZUOPP-1 so organizacije, ki lahko izvajajo posebne programe vzgoje in izobraževanja, sicer res razdeljene na javne šole, javne zavode in javne socialnovarstvene zavode, kar pa ne pomeni, da se pojem zavod za vzgojo in izobraževanje iz 5. točke prvega odstavka 1. člena Odloka ne more nanašati tudi na osnovne šole, ki izvajajo poseben program vzgoje in izobraževanja. Upoštevaje drugi odstavek 1. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96 – ZZ) so namreč zavodi organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, osnovna šola pa je takšna organizacija.  

V zvezi s časovno veljavnostjo ukrepov iz 1. člena Odloka je v 4. členu Odloka določeno, da strokovno utemeljenost ukrepov iz tega odloka Vlada ugotavlja vsakih sedem dni in ob upoštevanju strokovnih razlogov odloči, da se ti ukrepi še naprej uporabljajo, ali pa ukrepe spremeni oziroma odpravi ter o tem obvesti Državni zbor in javnost. Napotitev 4. člena Odloka na periodično odločanje Vlade o tem, ali ukrepi iz Odloka še vedno veljajo, pomeni, da lahko pravno podlago za uporabo ukrepov iz Odloka po poteku sedmih dni od njegove izdaje pomenijo le sklepi Vlade o nadaljnji uporabi oziroma o podaljšanju teh ukrepov. Veljavnost ukrepov zgolj na podlagi Odloka se je tako iztekla že po sedmih dneh od njegove izdaje, njihova nadaljnja veljavnost pa je bila odvisna od veljavnosti nadaljnjih sklepov Vlade o njihovem podaljšanju.  

Preden predpisi začnejo veljati, morajo biti objavljeni. Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu (glej 154. člen Ustave). Ker obravnavani sklepi Vlade niso bili objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, torej niso mogli začeti veljati.

Sklep UStavnega SODIŠČA RS U-I-445/20 Z dne 3. 12. 2020.

O podaljšanju uporabe ukrepov iz Odloka je Vlada do sedaj odločala trikrat. Iz sklepa z dne 5. novembra 2020 izhaja, da se je Vlada seznanila s strokovno oceno strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 in odločila, da se uporaba ukrepov in omejitev, ki so določene v Odloku, podaljša za sedem dni. S sklepoma z dne 12. novembra 2020 in z dne 26. novembra 2020 pa je Vlada, prav tako na podlagi seznanitve z oceno strokovne komisije, odločila, da se veljavnost ukrepov iz Odloka podaljša (še) za štirinajst oziroma sedem dni.  

S temi sklepi je Vlada na izviren način določila nadaljnjo veljavnost ukrepov iz Odloka. Tako je na abstrakten način uredila pravni položaj nedoločenega števila pravnih subjektov, na katere se nanašajo (vzgojno-izobraževalni zavodi in zlasti učenci, ki jih obiskujejo). To pomeni, da so omenjeni sklepi Vlade po svoji vsebini predpis. Ustavno sodišče šteje namreč za predpis vsak akt, ki vsebuje splošna in abstraktna pravna pravila, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti pravnih subjektov, oziroma ki vsebuje pravila, ki navzven povzročajo pravne učinke (t. i. eksterno delovanje). Ustavno sodišče ugotavlja, da sklepi niso bili uradno objavljeni, kar pa ne vpliva na to, da jih po vsebini ne bi opredelili kot predpise. Po ustaljeni presoji Ustavnega sodišča je namreč za opredelitev podzakonskega akta za predpis ključna njegova vsebina (materialni kriterij) in ne naziv ali subjekt oziroma postopek sprejemanja.  

Okoliščina, da sklepi Vlade niso bili objavljeni, vpliva na njihovo veljavnost in posledično tudi na veljavnost ukrepov iz Odloka. Ustavno sodišče je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Sklepa Vlade z dne 5. novembra 2020 sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami. Glede na medsebojno povezanost tega sklepa s sklepoma Vlade z dne 12. novembra 2020 in z dne 26. novembra 2020 (z vidika obravnavane problematike gre za po vsebini enake akte) in povezanost teh sklepov z Odlokom, katerega veljavnost naj bi podaljševali, je Ustavno sodišče po 30. členu ZUstS začelo tudi postopek za oceno ustavnosti sklepov z dne 12. novembra 2020 in z dne 26. novembra 2020. Sklepa o začetku postopka za oceno ustavnosti sklepov Vlade z dne 12. novembra 2020 in z dne 26. novembra 2020 Ustavno sodišče ni vročilo v odgovor Vladi, saj se je do akta z enako vsebino (to je do sklepa Vlade z dne 5. novembra 2020) že imela možnost izjaviti v okviru odgovora na pobudo in je to tudi storila. Zato je Ustavno sodišče lahko takoj sprejelo tudi odločitev glede teh dveh sklepov. Preden predpisi začnejo veljati, morajo biti objavljeni. Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu (glej 154. člen Ustave). Ker obravnavani sklepi Vlade niso bili objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, torej niso mogli začeti veljati. Sklepa Vlade z dne 5. novembra 2020 in z dne 12. novembra 2020 se zato nista smela uporabljati, sklep Vlade z dne 26. novembra 2020 pa se ne sme uporabljati. O tem je Ustavno sodišče odločilo v 1. in 2. točki izreka. Odločitev Ustavnega sodišča se nanaša na tiste dele sklepov, ki so povezani z izpodbijanim Odlokom, to je na 1. točko sklepa z dne 5. novembra 2020, drugo alinejo 1. točke sklepa z dne 12. novembra 2020 in šesto alinejo a) dela 1. točke sklepa z dne 26. novembra 2020.  

Kot že navedeno, so bili ukrepi o prepovedi zbiranja v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja na podlagi 1. člena Odloka veljavni le prvih sedem dni od začetka uporabe Odloka, v nadaljevanju pa je bila njihova veljavnost odvisna od veljavnosti sklepov Vlade o njihovem podaljšanju. S sklepi Vlade z dne 5. novembra 2020, z dne 12. novembra 2020 in z dne 26. novembra 2020, ki niso niti začeli veljati, ukrepi iz Odloka niso bili veljavno podaljšani. S tem je veljavnost 1. člena Odloka in v tem okviru s pobudo izpodbijanih določb iz tega člena Odloka dejansko prenehala. V takem primeru Ustavno sodišče v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZUstS odloči o ustavnosti izpodbijanega predpisa, če so izkazani pogoji iz prvega odstavka 47. člena ZUstS, tj., če pobudnik izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti. Takšnih posledic pobudnika nista izkazala. Na podlagi gornjih ugotovitev za zaprtje šole, v katero sta vključena pobudnika, namreč ni več pravne podlage. Če niso izpolnjeni pogoji za presojo neveljavnega predpisa iz 47. člena ZUstS, Ustavno sodišče pobudo praviloma zavrže (tretji odstavek 25. člena ZUstS). Vendar pa pobudnika zatrjujeta, da gre za zadevo, ki naj bi odpirala pomembna ustavnopravna vprašanja, ki bodo v primeru podaljšanja ukrepov in ob morebitnih ponavljajočih se valovih epidemije znova aktualna, in predlagata, naj Ustavno sodišče odloči o pobudi tudi v primeru prenehanja veljavnosti izpodbijanih predpisov.  

Z vprašanjem, ali lahko Ustavno sodišče, čeprav pogoji iz 47. člena ZUstS niso izpolnjeni, presoja tudi akte, ki ne veljajo več, se je Ustavno sodišče že ukvarjalo. V odločbi št. U-I-83/20 z dne 27. avgusta 2020 (Uradni list RS, št. 128/20) je zavzelo stališče, da ni namen prvega in drugega odstavka 47. člena ZUstS, ki pomenita izjemo od pravila, da se Ustavno sodišče osredotoči na presojo veljavnih predpisov, da bi Ustavnemu sodišču preprečili ustavnosodni nadzor nad zakonodajno ali izvršilno oblastjo v primeru predpisov, katerih veljavnost je izrazito vpeta v časovno omejene okvire. To bi namreč pomenilo, da se Ustavno sodišče sploh ne bi moglo izreči o ustavnosti aktov, ki se sprejemajo periodično in za časovno omejeno dobo, čeprav bi presoja naslavljala zelo pomembna ustavnopravna vprašanja sistemske narave, ki se po razumni oceni utegnejo zastavljati tudi v zvezi z akti enake narave in primerljive vsebine, ki se bodo sprejemali v prihodnosti. Posebej izražen javni interes po vsebinski presoji Ustavnega sodišča zato lahko utemelji izjemo od procesne ovire iz drugega odstavka 47. člena ZUstS. To bo takrat, kadar zahteva po pravni predvidljivosti na določenem področju urejanja družbenih razmerij izjemoma narekuje odločitev Ustavnega sodišča o posebno pomembnih precedenčnih ustavnopravnih vprašanjih sistemske narave, ki se po razumni oceni utegnejo zastavljati tudi v zvezi z akti enake narave in primerljive vsebine, periodično sprejemanimi v prihodnosti (27. točka obrazložitve v odločbi št. U-I-83/20).  

Pobuda obravnava vprašanje ustavne skladnosti predpisa, s katerim je bilo z namenom preprečiti širjenje epidemije COVID-19 določeno tudi zaprtje šol oziroma zavodov, ki izvajajo vzgojno-izobraževalni program za otroke s posebnimi potrebami. Ugotovljena neveljavnost tega predpisa ni posledica izboljšanja epidemiološke slike na območju Republike Slovenije, ki bi narekovala sprejem odločitve Vlade o odpravi teh ukrepov, temveč zgolj posledica tega, da sklepi Vlade, s katerimi je Vlada nameravala podaljšati veljavnost teh ukrepov, zaradi formalnih pomanjkljivosti v zvezi z njihovo izdajo, niso začeli veljati (glej zgoraj). Glede na to je že iz tega razloga mogoče pričakovati, da bo takšen ukrep Vlada lahko znova sprejela. Poleg tega se virus SARS-CoV-2 v državi (pa tudi izven nje) še vedno širi in je zato tudi iz tega razloga v prihodnosti razumno pričakovati možnost sprejetja novih enakih oziroma podobnih ukrepov. Časovna veljavnost takšnih ukrepov bo omejena z epidemiološko sliko v državi, kar bi lahko povzročilo, da Ustavno sodišče tudi takrat ne bi moglo opraviti vsebinske presoje ustavnosti takšnih ukrepov. Glede na to, da izpodbijana ureditev lahko pomeni omejitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin tako ranljive skupine oseb, kot so otroci s posebnimi potrebami, gre po presoji Ustavnega sodišča v tej zadevi za odločitev o pomembnem precedenčnem ustavnopravnem vprašanju. Glede na to je javni interes po vsebinski presoji ne več veljavnih izpodbijanih določb Odloka utemeljen in je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. in 5. točke prvega odstavka 1. člena Odloka sprejelo (3. točka izreka).

Glede izvajanja pouka na daljavo  

Zaradi zaprtja šol je bil 5. novembra 2020 sprejet tudi sklep ministrice za izobraževanje o začasnem šolanju na daljavo. Materialno podlago za njegovo sprejetje je pomenil ZZUOOP, ki v prvem odstavku 104. člena določa, da lahko, če je to potrebno za omilitev in odpravo posledic COVID-19, vzgojno-izobraževalno delo (pouk in druge oblike organiziranega dela) z učenci, dijaki in študenti v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, glasbenih šolah, srednjih in višjih strokovnih šolah poteka v obliki izobraževanja na daljavo. O tem s sklepom odloči minister, pristojen za izobraževanje. Časovna omejitev veljavnosti tega sklepa ni z ničemer določena, kar pomeni, da bo veljal do preklica.  

Izpodbijani sklep določa, da se zaradi poslabšanja epidemiološke situacije v vzgojno-izobraževalnih zavodih začasno izvaja vzgojno-izobraževalno delo na daljavo, in sicer v osnovnih šolah in glasbenih šolah. Izraz osnovna šola v tem sklepu je treba razumeti tako, da se nanaša na vse osnovne šole, vključno s tistimi, ki izvajajo prilagojene in posebne programe izobraževanja. Izraz osnovna šola je namreč splošen. Zato je neutemeljeno sklicevanje pobudnikov na to, da se sklep nanju morda sploh ne nanaša.  

Tudi izpodbijani sklep ministrice, tako kot v 12. točki navedeni sklepi Vlade, ni bil uradno objavljen. In tudi ta sklep je po svoji naravi predpis. Zakonodajalec je namreč sprejetje odločitve o tem, da poteka vzgojno-izobraževalno delo na daljavo, v celoti prepustil ministru, pristojnemu za izobraževanje (prvi odstavek 104. člena ZZUOOP). Sklep ministrice zato pomeni izvirno odločitev ministrice o izvajanju pouka na daljavo. S tem na abstrakten način ureja pravni položaj nedoločenega števila pravnih subjektov, na katere se nanaša.  

Ustavno sodišče je tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti sklepa ministrice sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS tudi v zvezi s tem sklepom takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami. Kot že navedeno, lahko predpis začne veljati le, če je objavljen. Predpisi državnih organov morajo biti objavljeni v uradnem državnem glasilu (glej 154. člen Ustave). Ker sklep ministrice, pristojne za izobraževanje, ni bil objavljen, ni začel veljati in se ne sme uporabljati (4. točka izreka).

Sklep

Ustavno sodišče je jasno poudarilo eno temeljnih ustavnih načel, ki ga vlada RS ni upoštevala. Preden predpisi začnejo veljati, morajo biti objavljeni. Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu. Ker obravnavani sklepi Vlade niso bili objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, torej niso mogli začeti veljati. Objava na spletu ne more nadomestiti objave v Uradnem listu RS.

Vir: Ustavno sodišče RS.

Plandemija?

Dodano Avtor N.G.Značka Ekonomija,Gospodarstvo,Informacije,Javno zdravje,Osebnosti,Pravo intelektualne lastnine,Zdravje,Znanost,Človekove praviceKomentiraj

V poplavi informacij in novic je pogosto težko ugotoviti, katera dejstva so resnična. V pričujoči seriji izumitelj, podjetnik, raziskovalec ter ustanovitelj in direktor družbe M·CAM Inc. dr. David E. Martin predstavi svoje ugotovitve glede pandemije nalezljive bolezni Covid-19, znanstvenica dr. Judy Mikovits pa z vidika virologije ponudi svoj pogled na razglašeno pandemijo.

Presodite sami, komu boste verjeli in kdo ponuja resnično preverjene dokaze o svojih trditvah.

Povezava do videa: tukaj.

Vir: Plandemicseries.com.

Google License: your content remains yours

Dodano Avtor N.G.Značka Informacije,Podatki,Pravo intelektualne lastnineKomentiraj

Google License is part of Google Terms of Service, effective March 31, 2020, that specifies that your content remains yours, which means that you retain any intellectual property rights that you have in your content. For example, Google explains, you have intellectual property rights in the creative content you make, such as reviews you write. Or you may have the right to share someone else’s creative content if they’ve given you their permission.

Google needs your permission if your intellectual property rights restrict their use of your content. You provide Google with that permission through this license.

The license covers your content only if that content is protected by intellectual property rights. But it doesn’t affect your data protection rights and it doesn’t cover (1) publicly-available factual information that you provide, such as corrections to the address of a local business (that information doesn’t require a license because it’s considered common knowledge that everyone’s free to use), and (2) feedback that you offer, such as suggestions to improve Google’s services.

The scope of Google License is (1) worldwide, which means it’s valid anywhere in the world, (2) non-exclusive, which means you can license your content to others, and (3) royalty-free, which means there are no fees for this license. It allows Google to:

  • host, reproduce, distribute, communicate, and use your content — for example, to save your content on Google’s systems and make it accessible from anywhere you go,
  • publish, publicly perform, or publicly display your content, if you’ve made it visible to others,
  • modify your content, such as reformatting or translating it,
  • sublicense these rights to:
    • other users to allow the services to work as designed, such as enabling you to share photos with people you choose,
    • Google’s contractors who’ve signed agreements with Google that are consistent its terms, only for the limited purposes described in the Purpose section of the Terms.

Bear in mind that Google License is for the limited purpose of:

  • operating and improving the services, which means allowing the services to work as designed and creating new features and functionalities. This includes using automated systems and algorithms to analyze your content:
    • for spam, malware, and illegal content,
    • to recognize patterns in data, such as determining when to suggest a new album in Google Photos to keep related photos together,
    • to customize Google’s services for you, such as providing, recommendations and personalized search results, content, and ads. This analysis occurs as the content is sent, received, and when it is stored.
  • using content you’ve shared publicly to promote the services. For example, to promote a Google app, Google might quote a review you wrote. Or to promote Google Play, Google might show a screenshot of the app you offer in the Play Store.
  • developing new technologies and services for Google consistent with these terms.

This license lasts for as long as your content is protected by intellectual property rights.

If you remove from Google’s services any content that’s covered by this license, then Google’s systems will stop making that content publicly available in a reasonable amount of time. There are two exceptions:

  • If you already shared your content with others before removing it. For example, if you shared a photo with a friend who then made a copy of it, or shared it again, then that photo may continue to appear in your friend’s Google Account even after you remove it from your Google Account.
  • If you make your content available through other companies’ services, it’s possible that search engines, including Google Search, will continue to find and display your content as part of their search results.

Read more: Google Terms of Service.