Predolgo se že pogovarjamo o prenosu preiskave pod roko tožilstva. Sodna preiskava, kot je urejena zdaj, le podaljšuje postopek, ne zagotavlja učinkovitega postopka in je že malo arhaična in redkost v Evropski uniji.
Javno spodbujanje ali razpihovanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki temelji na določeni osebni, praviloma nespremenljivi okoliščini posameznika, je kaznivo dejanje, če ga storilec stori bodisi na način, ki lahko potencialno ogrozi ali moti javni red in mir bodisi z uporabo groženj, zmerjanja ali žalitev. Prepoved razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, je namenjena zavarovanju vrednote mirnega sobivanja v državni skupnosti.
Temeljna pravna dobrina, ki se varuje s tem kaznivim dejanjem je javni red in mir, pa tudi človekovo dostojanstvo, ki ima v demokratični družbi poseben pomen in je, kot je večkrat zapisalo Ustavno sodišče, v središču ustavnega reda Republike Slovenije. Pomemben cilj uzakonitve tega kaznivega dejanja je preprečiti na predsodkih temelječo diskriminacijo deprivilegiranih, ranljivih družbenih skupin.
Vrhovno sodišče besedilo prvega odstavka 297. člena Kazenskega zakonika razlaga tako, da v primerih, ko je bilo dejanje storjeno z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, če so podani ostali zakonski znaki za obstoj kaznivega dejanja, ni treba, da bi zaradi takega storilčevega ravnanja prišlo tudi do potencialnega ogrožanja javnega reda in miru. Besedno zvezo, ki se nanaša na način storitve, s katerim se lahko ogrozi ali moti javni red in mir, pa je treba razlagati tako, da ni nujno, da bi zaradi storilčevega ravnanja do neposredne ogrozitve javnega reda in miru dejansko tudi prišlo, ampak je dovolj, da je dejanje sposobno povzročiti konkretno nevarnost, ki se kaže v ogrozitvi varovane dobrine. Sodišče mora v okviru opisa dejanja, na podlagi okoliščin obravnavanega življenjskega primera presoditi, ali je bilo storilčevo ravnanje sposobno pripeljati do konkretne nevarnosti. Pri tem samo abstraktna nevarnost ogrožanja ali motenja javnega reda in miru ne zadošča.
V zadevi, ki jo je obravnavalo Vrhovno sodišče, je sodišče prve stopnje izreklo obsodilno sodbo, višje sodišče pa je pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obdolženca oprostilo obtožbe. V konkretni kazenski zadevi beseda grožnja ni bila izrecno uporabljena, vendar zapis, sicer eden od številnih v tistem času objavljenih na določenem spletnem portalu, ki s svojo vsebino napotuje na uporabo eksploziva in strelnega orožja zoper romsko skupnost, v povezavi z glasbeno željo, v kateri se pevec sprašuje, kam so odšli vsi Romi (cigani), po vsebini pomeni grožnjo per se. Glede na to, da je romski skupnosti že ustavno zagotovljeno dodatno varstvo in s tem pozitivna diskriminacija, kar je glede na zgodovinsko izkušnjo te skupnosti tudi razumljivo, obdolženčev predlog za rešitev “problema” vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja, tako da ni potrebno, da bi bil izpolnjen še dodatni pogoj, da bi ravnanje storilca privedlo do potencialne nevarnosti ogrožanja ali motenja javnega reda in miru. Vrhovno sodišče je zato vloženi zahtevi za varstvo ugodilo in ugotovilo, da je bila s sodbo sodišče druge stopnje kršena določba prvega odstavka 297. člena Kazenskega zakonika v zvezi s 1. točko 372. člena Zakona o kazenskem postopku.
Na Ministrstvu za pravosodje so pozdravili odločitev Vrhovnega sodišča glede sankcioniranja ravnanj z znaki sovražnega govora in poudarili, da se zavedajo vedno večje problematike sovražnega govora, saj ima izjemno negativen vpliv na družbo in družben diskurz. Ob temo so še dodali, da so pristojna telesa Sveta Evrope podala stališče, da imamo v Sloveniji težave z razumevanjem pravne tematike, ki se nanaša na sovražni govor in težave z družbenim odzivom na pojav širjenje sovraštva. S to odločitvijo sodna praksa odpravlja ozko tolmačenje Vrhovnega državnega tožilstva 297. člena KZ-1, kar je prvi korak k temu, da se bo sodna praksa lažje izoblikovala.
Gre, torej, za prelomno odločitev v pravem pomenu besede in utemeljeno lahko pričakujemo ostrejše sankcioniranje sovražnega govora. Vendar pa – razumeti moramo, da se vsaka sprememba zgodi najprej “v glavah ljudi”. Do kdaj bomo, torej, pasivno sprejemali sovražne zapise na spletnih omrežjih in forumih? Kako dolgo bomo oklevali, preden bomo naredili konec demagoškemu nastopanju politikov, ki ima pogosto vse elemente sovražnega govora? Do kdaj se bomo slepili, da je sovraštvo upravičen odziv do drugače mislečih?
For centuries, courts have struggled to protect the mentally ill while also trying to distinguish between sanity and insanity. In the 1700s, the British courts relied on the “wild beast” test as their barometer for the latter: if the defendant’s understanding of his crime was no better than that of a infant or beast, he couldn’t be found guilty. From there, the insanity defense began its tortuous evolution.
In 1843, a Scottish woodcutter named Daniel M’Naghten attempted to assassinate British Prime Minister Robert Peel, shooting and killing his secretary instead. M’Naghten believed that Peel and the British government had singled him out for persecution and were responsible for all his personal and financial woes. He was found not guilty by reason of insanity and acquitted, leading to public outrage over the verdict.
In response, the House of Lords and a panel of the Queen’s judges put together the M’Naghten…
Od 1. aprila 2015 lahko do informacij o poteku, fazi in zaključku predkazenskega postopka za kaznivo dejanje, v katerem ste bili oškodovani, dostopate tudi prek spletne aplikacije. V policiji so namreč pripravili novo spletno aplikacijo Obveščanje oškodovancev kaznivih dejanj, ki je namenjena oškodovancem kaznivih dejanj.
Oškodovanec v zahtevana polja vpiše svoje podatke, in sicer ime in priimek, EMŠO, elektronski naslov in datum naznanila kaznivega dejanja. Dodana so tudi polja za neobvezne podatke, kot so naslov oškodovanca, telefonska številka in kratek opis kaznivega dejanja.
Prosilec bo iz uradnih evidenc policije prejel samodejno obvestilo, in sicer:
da kaznivo dejanje še ni vnešeno v sistem ali
da je policijska preiskava še v teku ali
da je o kaznivem dejanju podano poročilo ali kazenska ovadba na pristojno okrožno državno tožilstvo.
V obvestilu, ki ga prosilec prejme, ne bodo zajeti osebni podatki prosilca ali konkretni podatki o postopku, ki bi omogočali zlorabo. Prosilec bo zato moral za več podatkov neposredno zaprositi institucijo, ki vodi postopek, torej policijo ali pristojno okrožno državno tožilstvo.
Oškodovanci bodo lahko do podatkov o postopku dostopali kadarkoli, aplikacija pa bo po mnenju Policije hkrati zmanjšala administrativno obremenjenost policistov in kriminalistov na terenu. Na spletni strani aplikacije je tudi povezava na brošuro Ko postanem žrtev kaznivega dejanja, v kateri si lahko oškodovanci preberejo o pravicah, ki jih imajo kot žrtve kaznivih dejanj.
To je fraza, ki je danes združila Francoze po napadu na francoski satirični časopis Charlie Hebdo in zaokrožila po družbenih omrežjih. Dvanajst novinarjev in karikaturistov je umrlo pod streli treh oboroženih, dobro koordiniranih in zamaskiranih napadalcev. Čeprav bi ob novici lahko takoj pomislili na ISIS, vse kaže, da so napadalci kvečjemu povezani z Al Kaido. Ta je že leta 2013 uvrstila urednika časopisa Stéphana Charbonnierja na seznam za odstrel. Izključiti pa ne moremo niti povezav z drugimi terorističnimi skupinami ali morda tudi neodvisno delovanje.