MNZ opozarja na nevarnost trgovanja z ljudmi

Zaradi vojne v Ukrajini se EU trenutno sooča z največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni. Po zadnjih ocenah je Ukrajino moralo zapustiti okoli 4 milijone ljudi, med njimi so večinoma ženske in otroci, ki so z vidika trgovine z ljudmi še posebno ranljiva skupina.

Veliko ljudi državljanom Ukrajine ponuja pomoč, vključno z nastanitvijo v zasebnih prostorih, ponudbo dela, s prevozom v druge regije ali celo druge države. Za določenimi ponudbami in navidezno pomočjo se lahko skrivajo tudi pasti, zaradi katerih bi posamezniki lahko postali žrtve trgovine z ljudmi.

nastanitvenih kapacitetah v Logatcu in na Debelem Rtiču so bili zaznani primeri, kjer so posamezniki iskali oziroma poskušali navezati stike z begunkami iz Ukrajine. Pri tem so ponujali ženitne dogovore in nastanitve v zasebnih stanovanjih tudi v zameno za nudenje spolnih uslug in izvajanja različnih gospodinjskih opravil. Prav tako je bil zaznan sumljiv oglas s ponudbo dela v modni industriji.

Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi zato opozarja na tveganja, ki jih v povezavi s trgovino z ljudmi predstavlja kriza v Ukrajini. Cilj trgovcev z ljudmi je izkoriščanje žrtev, najpogosteje zaradi prostitucije, spolnih zlorab, prisilnega dela, služabništva, storitve kaznivih dejanj in trgovine z organi. Pri tem proces trgovine z ljudmi ob izkoriščanju oziroma zaradi izkoriščanja zajema še določena ravnanja trgovcev, kot so novačenje, prevoz, premestitev, dajanje zatočišč sprejemanje oseb, in uporabo določenih sredstev, kot so sila, grožnja, preslepitev, ugrabitev, zloraba podrejenega ali odvisnega položaja, dajanje ali prejemanje plačila ali koristi, da se doseže soglasje osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo.

Če zaznate sumljive okoliščine oziroma ocenjujete, da bi lahko postali žrtev trgovine z ljudmipokličite policijo ali se obrnite na nevladne in humanitarne organizacije, ki delujejo na področju boja proti trgovini z ljudmi.

Ne postanite žrtev trgovine z ljudmi

  • Osebnih dokumentov in svojega mobilnega telefona ne izročajte nikomur!
  • Pred odhodom se dogovorite za ceno prevoza!
  • Če potujete v avtu z neznancem, vprašajte za točen naslov, njegovo telefonsko številko in vztrajajte, da vam pokaže osebni dokument!
  • Zapišite ali fotografirajte registrsko številko avtomobila in ju posredujte osebi, ki ji zaupate!
  • Med potovanjem ostanite v stiku z ljudmi, ki jim zaupate in jim javljajte, kje se nahajate!

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve.

Advertisement

Deset let Specializiranega državnega tožilstva

Na Specializiranem državnem tožilstvu RS so 6. novembra 2021 obeležili deset let od začetka delovanja tožilstva, ki se ukvarja s pregonom najtežjih oblik kaznivih dejanj.

Specializirano državno tožilstvo se je razvilo iz nekdanje Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, ki je bila ustanovljena leta 1996.

Skupina je bila pristojna za pregon storilcev kaznivih dejanj s področja organiziranega klasičnega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih kaznivih dejanj, katerih odkrivanje in pregon zahtevata posebno organiziranost in usposobljenost.

Specializirano državno tožilstvo je bilo ustanovljeno z uveljavitvijo Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1), kot samostojno državno tožilstvo pa je pričelo delovati s 6. novembrom 2011.

Pri SDT deluje kot samostojna enota tudi Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili (Posebni oddelek), ki je pristojen za pregon kaznivih dejanj storilcev iz vrst policije, vojaške policije oziroma oseb s pooblastili v predkazenskem postopku, ki so napotene na misijo v tujini, Obveščevalno-varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo in Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. 

Na Specializiranem državnem tožilstvu obravnavajo zadeve, katerih pregon terja posebno organiziranost in usposobljenost državnih tožilcev ter najvišjo raven učinkovitosti. Specializirano državno tožilstvo je pristojno za pregon gospodarskega kriminala, za vsa kazniva dejanja, za katera se lahko izreče kazen desetih let zapora ali hujša kazen, če je bilo dejanje izvršeno v hudodelski združbi, za korupcijska kazniva dejanja, za kazniva dejanja terorizma ter za kazniva dejanja spravljanja v suženjsko razmerje oziroma za pregon trgovine z ljudmi. Prav tako je izključno pristojno za zastopanje v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora.

Ne glede na otežene razmere zaradi epidemije Covid-19, po podatkih iz Letnega poročila Specializiranega državnega tožilstva za leto 2020 izhaja, da so bile v zadevah, ki jih obravnavamo izrečene obsodilne sodbe zoper 65 fizičnih oseb ter tri pravne osebe. Skupni seštevek vseh izrečenih zapornih kazni znaša 142 let, skupni znesek izrečenih denarnih kazni znaša 548.474 evrov. Poleg navedenega so sodišča obdolžencem odvzela premoženjsko korist v skupni višini 59.469.696,50 evrov, kar je znatno več kot v preteklih letih.

Ob upoštevanju zahtevnosti in odmevnosti zadev je bilo doseženo veliko število obsodilnih sodb, predvsem na področju gospodarskih in korupcijskih kazenskih zadev, kar je posledica zavzetega dela državnih tožilcev in strokovnih sodelavcev, ki so kvalitetno in strokovno sestavljali obtožbe ter jih uspešno zastopali na sodiščih.

Vir: SDT.