Justice Ruth Bader Ginsburg has had a powerful and enduring influence on law, women's rights, and popular culture. Born in 1933, Ginsburg attended the Harvard and Columbia University Law Schools, and taught law at Rutgers and Columbia. During the 1970s, while teaching at Columbia, she was instrumental in launching the ACLU’s Women’s Rights Project, and …
Tako se začne prodorno in izzivalno besedilo drobnega spisa z naslovom Boj za pravno znanost, v katerem nemški pravni teoretik Hermann Kantorowicz razpravlja o naravi in vlogi sodnikovega dela. V Boju za pravno znanost Kantorowicz obračuna s temeljnimi postulati še danes zaznavne ideologije sodniškega odločanja: s samorazumevanjem sodnika kot uradnika, zahtevo po izključnem opiranju na …
Kaj pa je to meta-trenutek?" boste vprašali. Poznate tiste situacije, ko boste zdaj, zdaj eksplodirali, začeli vpiti ali jokati? Da, prav te. Toda meta-trenutek (ali meta-moment) ni trenutek, ko ne obvladujemo več našega čustvenega odziva, ampak trenutek, ko spet prevzamemo nadzor. Pred dobrim desetletjem sta se psihoanalist Robin Stern in psiholog Marc Brackett spraševala, zakaj …
Pri Založbi FDV je v zbirki Mednarodno pravo izšel priročnik Diplomatsko pravo: izbrane konvencije (glavni urednik dr. Iztok Simoniti), v katerem so na 724 straneh zbrane najpomembnejše konvencije in drugi dokumenti s področja diplomatskega in konzularnega prava v angleškem in slovenskem jeziku. Gre za prvi tak priročnik, ki se pridružuje drugim publikacijam s področja mednarodnega prava …
Pri razumevanju pravičnosti kot matematične formule enakosti se pojavi vrsta nejasnosti, pravo, ki poskuša slediti tako opredeljeni pravičnosti, pa se nenehno srečuje s pomembnimi vprašanji: enakost česa oziroma koga je pravična, kakšna enakost in predvsem – zakaj enakost? Če pravičnost v različnih primerih narekuje uporabo različnih oblik enakosti (ker bi bila uporaba določene oblike enakosti …
Nadaljuj z branjem dr. Mojca Zadravec: Pravičnost kot ljubezen
The introduction of chemical warfare to the battlefield on 22 April 1915 changed the face of total warfare. Not only did it bring science to combat, it was both the product of societal transformation and a shaper of the 20th century societies.
This collaborative work investigates the unfolding catastrophe that the unleashing of chlorine against the Allied positions meant for individual soldiers and civilians. It describes the hesitation on the German side about the effectiveness, and hence impact on combat operations of the weapon whilst reflecting on the lack of Allied response to the many intelligence pointers that something significant was afoot.
It goes on to describe the massive transformation that societies were undergoing as a consequence of industrialisation, science and technology, and the impact these trends were to have on the emergence of what we know today as ‘total war’. Chemical warfare pitted the brightest minds from the various…
View original post 268 more words
Lex sapiens 