Kategorija: Knjige

My Own Words

Dodano Avtor NataliZnačka KnjigeKomentiraj

Justice Ruth Bader Ginsburg has had a powerful and enduring influence on law, women’s rights, and popular culture. Born in 1933, Ginsburg attended the Harvard and Columbia University Law Schools, and taught law at Rutgers and Columbia. During the 1970s, while teaching at Columbia, she was instrumental in launching the ACLU’s Women’s Rights Project, and became the leading advocate in the Supreme Court for gender equality. She was appointed by President Jimmy Carter to the US Court of Appeals for the DC Circuit in 1980 and to the US Supreme Court by President Bill Clinton in 1993. In 2009, Forbes named Ginsburg among the 100 Most Powerful Women. Glamour named her one of their 1993 Women of the Year and in 2012 presented her with their Lifetime Achievement Award. In 2015,Time listed her as an Icon in the Time 100, and in 2016 Fortune named her one of the World’s Greatest Leaders.

My Own Words is a selection of writings and speeches by Justice Ginsburg on wide-ranging topics, including gender equality, the workways of the Supreme Court, being Jewish, law and lawyers in opera, and the value of looking beyond US shores when interpreting the US Constitution. Throughout her life Justice Ginsburg has been (and continues to be) a prolific writer and public speaker. This book contains a sampling selected by Justice Ginsburg and her authorized biographers, Mary Hartnett and Wendy W. Williams. Justice Ginsburg has written an introduction to the book, and Hartnett and Williams introduce each chapter, giving biographical context and quotes gleaned from hundreds of interviews they have conducted. This is a fascinating glimpse into the life of one of America’s most influential women.

Vir: Simon & Schuster.

Advertisement

Boj za pravno znanost

Dodano Avtor NataliZnačka Filozofija,Knjige,Pravne šole,Pravniki,Prikaz knjigKomentiraj

Tako se začne prodorno in izzivalno besedilo drobnega spisa z naslovom Boj za pravno znanost, v katerem nemški pravni teoretik Hermann Kantorowicz razpravlja o naravi in vlogi sodnikovega dela. V Boju za pravno znanost Kantorowicz obračuna s temeljnimi postulati še danes zaznavne ideologije sodniškega odločanja: s samorazumevanjem sodnika kot uradnika, zahtevo po izključnem opiranju na intelekt in logiko, predstavo o samozadostnosti zakona kot pravnega vira ter objektivnostjo sodniškega odločanja.

Spis, ki je povrozročil pravi vihar v nemškem pravnem prostoru, je pokazal pot pravnemu realizmu v ZDA in postavil okvire naravi in vlogi sodnikovega dela.

Besedilo je v slovenščino prevedla Vera Lamut za GV Založbo.

Vir: GV Založba.

Pod črto

Herman Kantorowicz (rojen 18. novembra 1877, Posen, Nemčija, umrl 12. februarja 1940, Cambridge, Velika Britanija) je bil nemški profesor na unIverzah v Freiburgu in Kielu, pozneje pa tudi v ZDA, Italiji in Veliki Britaniji. S svojo doktrino svobodnega prava (nem. Freirechtslehre) je prispeval k razvoju sociologije prava.

Pomirite se s pomočjo meta-trenutka

Dodano Avtor NataliZnačka Knjige,Koristno,Pravniki,PsihologijaKomentiraj

Kaj pa je to meta-trenutek?” boste vprašali. Poznate tiste situacije, ko boste zdaj, zdaj eksplodirali, začeli vpiti ali jokati? Da, prav te. Toda meta-trenutek (ali meta-moment) ni trenutek, ko ne obvladujemo več našega čustvenega odziva, ampak trenutek, ko spet prevzamemo nadzor.

Pred dobrim desetletjem sta se psihoanalist Robin Stern in psiholog Marc Brackett spraševala, zakaj je toliko ljudi v naši družbi zasvojenih s strategijami, ki jih odvračajo od zastavljenih ciljev. Vzrok je mogoče iskati že v zgodnjem otroštvu, če smo bili izpostavljeni uničujočim odzivom, tj. negativnim pogovorom, vpitju, obsojanju in tako naprej. Gre za kratkotrajno zelo učinkovite strategije, saj se nam zdi, da smo se otresli vseh negativnih čustev in dosegli spet zadovoljstvo. Dolgoročno pa pomeni tako obnašanje pravo erozijo v odnosih z drugimi.

V konkretni situaciji to lahko pomeni štetje od 1 do 10, odvisno od silovitosti čustva, lahko pa pomeni tudi enega ali več vdihov in izdihov.

Zato sta Stern in Brackett razvila posebno orodje in ga poimenovala Meta-Moment – trenutek, ko stopimo na zavoro in naredimo korak ven iz časa. Ker je to trenutek o trenutku, sta ga poimenovali meta. V konkretni situaciji to lahko pomeni štetje od 1 do 10, odvisno od silovitosti čustva, lahko pa pomeni tudi enega ali več vdihov in izdihov. Bistvo je v tem, da nam meta-trenutek v trenutku (močne) čustvene vzdraženosti zagotovi prostor za odziv in izklop. Pojasnjujeta, da je to trenutek, ko se vprašamo, “Ali slišim prav?” Premislek o tem, da potrebujemo premor in globok vdih, da ne bi eksplodirali, padli v jok ali se odzvali na drug način, ki bi ga pozneje obžalovali, nam pomaga premostiti prvi dražljaj in poiskati modrejši odziv.

Splošno znano je, da premor in globok vdih vključita naš parasimpatikus. To zmanjša izločanje enega pomembnejših stresnih hormonov – kortizola in naravno zniža našo “čustveno temperaturo”. V tem nekoliko ohlajenem čustvenem stanju smo zmožni stopiti v stik s samim sabo in se vprašati, ali je naš odziv moder in premišljen.

“Pravo morda že, ampak pravniki zagotovo nismo brez čustev in naši odzivi so lahko zelo intenzivni .”

Meta-trenutek je pomemben za vse, ki delajo in živijo v stresnih okoljih. Pravniki zelo dobro poznamo pomen in vrednost “ohlajenega odziva”, ki mu vlada razum in ne čustva (čeprav bi na tem mestu lahko takoj zašli v obširno razpravo, kje je meja med obema – sploh glede na zadnja mnenja, da je čustvovanje oblika hitrega mišljenja, naj bo to tema za drugič). “Pravo je razum, prost čustev,” je povedal Aristotel. Pravo morda že, ampak pravniki zagotovo nismo brez čustev in naši odzivi so lahko zelo intenzivni. V dolgih pravdah, pregretih mediacijah, ki ne dosegajo več svojega namen, težkih in dolgotrajnih pogajanjih, političnih demagoških govorih in razpravah, napetih odnosih s sodelavci in domačimi – povsod je mogoče uporabiti meta-trenutek in žeti njegove sadove.

Več: Feel like you’re about to lose it? It could be a good time for a Meta-Moment (ideas.ted.com, 6. september 2019); Thinking, Fast and Slow (Daniel Kahneman, macmillan).

dr. Iztok Simoniti: Diplomatsko pravo

Dodano Avtor NataliZnačka Informacije,Knjige,Mednarodni odnosi,Mednarodno pravoKomentiraj

Pri Založbi FDV je v zbirki Mednarodno pravo izšel priročnik Diplomatsko pravo: izbrane konvencije (glavni urednik dr. Iztok Simoniti), v katerem so na 724 straneh zbrane najpomembnejše konvencije in drugi dokumenti s področja diplomatskega in konzularnega prava v angleškem in slovenskem jeziku. Gre za prvi tak priročnik, ki se pridružuje drugim publikacijam s področja mednarodnega prava in mednarodnih odnosov, pri čemer ne gre zgolj za preprost zbir dokumentov, ampak strnjen in praktičen prikaz bistvenih vprašanj in aktov s tega področja.

V elektronski obliki je priročnik dostopen tukaj.

Vir: Pravna praksa 2016/12-13.

dr. Mojca Zadravec: Pravičnost kot ljubezen

Dodano Avtor NataliZnačka Filozofija,KnjigeKomentiraj

Pri razumevanju pravičnosti kot matematične formule enakosti se pojavi vrsta nejasnosti, pravo, ki poskuša slediti tako opredeljeni pravičnosti, pa se nenehno srečuje s pomembnimi vprašanji: enakost česa oziroma koga je pravična, kakšna enakost in predvsem – zakaj enakost? Če pravičnost v različnih primerih narekuje uporabo različnih oblik enakosti (ker bi bila uporaba določene oblike enakosti nepravična), potem enakost ne more biti njeno bistvo ali končni cilj.

Pravičnost kot najvišja ideja prava, ki ureja medsebojne odnose, mora biti ideal teh odnosov. Zato je lahko povezana le s pojmi, ki sami po sebi pomenijo nekaj dobrega. Pojem, ki pomeni dobro, hkrati pa je ideal dobro urejenih medsebojnih odnosov, je ljubezen, zaradi česar je po mnenju dr. Zadravčeve pojem ljubezni vsebinsko bližje pravičnosti kot enakost.

Več o knjigi tukaj.

Vir: GV Založba.

 

KNJIGE | Innocence Slaughtered | Arms Control Law

Dodano Avtor NataliZnačka Branje,Knjige,Mednarodna politika,Mednarodno pravo,VojnaKomentiraj

Arms Control Law

The introduction of chemical warfare to the battlefield on 22 April 1915 changed the face of total warfare. Not only did it bring science to combat, it was both the product of societal transformation and a shaper of the 20th century societies.

This collaborative work investigates the unfolding catastrophe that the unleashing of chlorine against the Allied positions meant for individual soldiers and civilians. It describes the hesitation on the German side about the effectiveness, and hence impact on combat operations of the weapon whilst reflecting on the lack of Allied response to the many intelligence pointers that something significant was afoot.

Innocence Slaughtered cover

It goes on to describe the massive transformation that societies were undergoing as a consequence of industrialisation, science and technology, and the impact these trends were to have on the emergence of what we know today as ‘total war’. Chemical warfare pitted the brightest minds from the various…

View original post 268 more words