Kategorija: Mednarodna politika

Joe Biden z 90-odstotno možnostjo zmage

Dodano Avtor N.G.Značka Demokracija,Komentar,Mednarodna politika,Politika,Ustavno pravoKomentiraj

Dan pred ameriškimi volitvami. Bo zmagal Joe Biden ali Donald Trump? Napovedni volilni model, ki ga je izdelal ameriški statistik in avtor Nate Silver, pripisuje 90-odstotno možnost zmage Bidnu. Ampak taki modeli so že zgrešili, zato Silver opozarja, da še vedno obstaja 10-odstotna možnost, da zmaga Trump. To je približno tolikšna verjetnost, pojasnjuje Silver, kot verjetnost, da dežuje v središču Los Angelesa. In tam dejansko dežuje približno 36 dni na leto.

Biden bi po tem volilnem modelu na dan 2. novembra 2020 prejel 350 elektorskih glasov (ang. electoral votes) …

… in 53,3 odstotka večine glasov (ang. popular vote).

Ker gre zgolj za prognozo, čeprav natančno in verodostojno, Silver opozarja, da lahko Trumpu še vedno prinesejo prednost elektorski glasovi. Prednost, ki jo ima Biden v Pennsylvaniji, ki je t. i. tipping-point state (prelomna država), je solidna, ne pa tudi osupljiva (Biden vodi v povprečju le za pet točk). Čeprav bi Biden lahko zmagal tudi brez Pennsylvanije, pa ni mogoče izključiti niti Trumpove zmage na drugačne, manj legitimne načine, česar pa Silverjeva prognoza ne upošteva.

Ker so ekstremi v zadnjem letu v ZDA postali del vsakdanjika, ne gre zanemariti niti scenarija, po katerem se predstavniški dom in senat ne bi mogla odločiti o zmagovalcu volitev. Če v predstavniškem domu do 20. januarja 2021, opoldne, ne bodo dosegli soglasja o tem, kdo je zmagovalec volitev, bo ameriški podpredsednik postal vršilec dolžnosti predsednika (t. i. acting president), seveda pod predpostavko, da se bo senat sporazumel glede podpredsednika. Če nobeno od teh teles ne bo odločilo o zmagovalcu volitev do navedenega datuma, bo v skladu z aktom o nasledstvu predsednika predsednica kongresa Nancy Pelosi, po odstopu svojega sedeža v kongresu, nastopila funakcijo predsednice ZDA, in sicer vse do razrešitve vprašanja zmagovalca volitev.

Vir: FiveThirtyEight; 3 USC 19: Vacancy in offices of both President and Vice President; officers eligible to act.

Advertisement

The End of Globalization

Dodano Avtor N.G.Značka Izjave,Mednarodna politika,Mednarodni odnosi,Mednarodno pravo,Mnenja,Politika,Posel,Pravne šoleKomentiraj

The 2016 U.S. presidential elections triggered emotions I had not felt for years. In 1998, Venezuela, where I’m from, elected a populist president who, like U.S. President Donald Trump, ran a campaign based on anti-establishment sentiments. Countries like Argentina, Bolivia, Brazil, and Nicaragua followed suit, and I began to wonder about the extent to which the benefits of neo-liberalism were really reaching the general population. Systematic research on the possible “end of globalization” was not taken seriously, at least not by many of the Western drivers of today’s political-economic order. But now Brexit in the UK and Trump have shaken faith in the conventional wisdom and have many asking, “Is this the end?”

Rebecca Van Roy, študentka LSE (A Student Perspective on a Global Network Course on Globalization — LSE Management, 6. maj 2017)

Skupna zunanja in varnostna politika EU: kaj določa člen 42.7 Pogodbe o Evropski uniji

Dodano Avtor N.G.Značka Evropska Unija,Mednarodna politika,Mednarodne pogodbe,Mednarodni odnosi,Mednarodno pravo,Mir in varnost,Terorizem,VojnaKomentiraj

Države članice EU so se zavezale skupni zunanji in varnostni politiki EU z namenom krepitve civilnih in vojaških zmogljivosti EU za preprečevanje konfliktov in krizno upravljanje.

Skupna varnostna in obrambna politika je sestavni del skupne zunanje in varnostne politike. Evropski uniji zagotavlja operativno sposobnost, oprto na civilna in vojaška sredstva, ki jih EU lahko uporablja pri misijah zunaj svojih meja za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti v skladu z načeli Ustanovne listine OZN. Za izvajanje teh misij se uporabijo zmogljivosti, ki jih zagotovijo države članice (člen 42.1 PEU).

Nadaljuj z branjem “Skupna zunanja in varnostna politika EU: kaj določa člen 42.7 Pogodbe o Evropski uniji” →

Zakaj bi morali prepovedati robote ubijalce: Toby Walsh

Dodano Avtor N.G.Značka Demokracija,Mednarodna politika,Mednarodno pravo,Politika,Tehnologija,VojnaKomentiraj

Profesor umetne inteligence z Univerze Novega južnega Walesa Toby Walsh pojasnjuje, zakaj bi morali prepovedati robote, ki lahko kot avtonomno orožje locirajo, sledijo in uničijo tarčo. V svojem prispevku obravnava in ovrže pet tez, ki se običajno pojavljajo v prid argumentom razvoja takih robotov. Skupaj s svojimi kolegi je Walsh podpisnik odprtega pisma, v katerem pozivajo k prepovedi robotov ubijalcev.

Povezava do prispevka.

Povezava do odprtega pisma.

Vir: TED.IDEAS.COM; Future of Life Insitute.

KNJIGE | Innocence Slaughtered | Arms Control Law

Dodano Avtor N.G.Značka Branje,Knjige,Mednarodna politika,Mednarodno pravo,VojnaKomentiraj

Arms Control Law

The introduction of chemical warfare to the battlefield on 22 April 1915 changed the face of total warfare. Not only did it bring science to combat, it was both the product of societal transformation and a shaper of the 20th century societies.

This collaborative work investigates the unfolding catastrophe that the unleashing of chlorine against the Allied positions meant for individual soldiers and civilians. It describes the hesitation on the German side about the effectiveness, and hence impact on combat operations of the weapon whilst reflecting on the lack of Allied response to the many intelligence pointers that something significant was afoot.

Innocence Slaughtered cover

It goes on to describe the massive transformation that societies were undergoing as a consequence of industrialisation, science and technology, and the impact these trends were to have on the emergence of what we know today as ‘total war’. Chemical warfare pitted the brightest minds from the various…

View original post 268 more words

INFO | Seznam lokacij namestitvenih centrov za begunce

Dodano Avtor N.G.Značka Mednarodna politika,Mednarodno pravo,TujciKomentiraj

ZBIRNIK KAPACITET PO POROČILU O LOKACIJAH
A. KAPACITETE V OKVIRU KONTINGENTNEGA NAČRTA
Azilni dom (Ljubljana) in integracijski hiši (Ljubljana in Maribor)
Center za tujce (Postojna)
Samski dom na Kotnikovi (Ljubljana)
Počitniški dom Debeli Rtič (Ankaran)
Kompleks Logatec
B. NEPREMIČNINE ZA TRIAŽNE-SPREJEMNE CENTRE POLICIJE 
Območje Občine Brežice
Območje Občine Črnomelj
Območje Občine Grad
Območje Občine Ilirska Bistrica
Območje Občine Lendava
Območje Občine Podlehnik
C. KAPACITETE CENTRA ZA TUJCE V POSTOJNI IN NJEGOVE IZPOSTAVE PO SLOVENIJI
Center za tujce (Postojna)
D. KAPACITETE ZA NASTANITVENE CENTRE 
D.1 Nepremičnine, primerne za takojšnjo uporabo
Športna dvorana (Zapolje pri Logatcu)
CŠOD Soča (Tolmin)
Dijaški dom Pobrežje (Maribor)
Samski dom podjetja Vegrad – v stečaju (Velenje)
Bivša OŠ Vide Pregarc (Ljubljana-Polje)
Sejmišče Gornja Radgona
Hotel Marjan (Tolmin)
Bivši hotel pri Lenartu v Slovenskih goricah
Stara poslovna stavba Marlesa (Limbuš)
Stara šola (Maribor)
D.2 Nepremičnine, ki so pogojno uporabne (potrebna večja ureditvena dela)
Srednje ekonomska šola (Celje)
Vojašnica 27. oktober Stara Vrhnika – objekt Trojica
Bivši samski dom (Trbovlje)
Samski dom (Štore pri Celju)
Objekti v IOC (Zapolje pri Logatcu)
Stara pekarna (Prevalje)
E. MANJŠE KAPACITETE ZA NASTANITEV DO 50 OSEB 
Počitniški dom Beli križ
CŠOD Kurent na Ptuju
Objekt s stanovanji, Ravne pri Šoštanju
Nastanitveni objekt, Zavodnje pri Šoštanju
Poslovno stanovanjski objekt na Zadobrovi (Škofja vas, Celje)
Nastanitveni objekt (Izola)
F. ZEMLJIŠČA ZA POSTAVITEV ŠOTORIŠČ V NOTRANJOSTI
Nekdanje kopališče TAM (Tezno, Maribor)
Izobraževalni center Pekre (Limbuš)
Zemljišče (Limbuš)
Zemljišče v območju bivše vojašnice Mokronog

Vir: MNZ