Začenja se 51. redno zasedanje Sveta Organizacije združenih narodov (OZN) za človekove pravice

Danes se v Ženevi začenja 51. redno zasedanje Sveta Organizacije združenih narodov (OZN) za človekove pravice. Slovenija bo aktivno sodelovala v razpravah in pogajanjih o pobudah, prav tako bo v imenu regionalne skupine držav vložila resolucijo o svetovnem programu za izobraževanje za človekove pravice. Skupaj z Argentino in Brazilijo bo predlagala tudi podaljšanje mandata neodvisne izvedenke Združenih narodov za pravice starejših.

Države se bodo na prihajajočem zasedanju osredotočile tako na vsebinska vprašanja kot na stanje človekovih pravic po posameznih državah, med katerimi bodo v ospredju človekove pravice v Afganistanu, Nikaragvi, Mjanmaru, Etiopiji, Burundiju, Siriji, Ukrajini, Belorusiji, Venezueli, Kongu, Južnem Sudanu, Kambodži, Somaliji in Centralnoafriški republiki (CAR). Evropska unija si bo na zasedanju prizadevala za obnovo mandata posebnega poročevalca za Afganistan in Burundi ter mednarodne komisije za Etiopijo.

Na tematskih področjih bodo med drugim naslovljeni dostop domorodnih ljudstev do čiste pitne vode in sanitarij, pravica do zasebnosti v luči tehnološkega razvoja, problematika arbitrarnih pridržanj in prisilnih izginotij, pravice starejših, pravica do dela v kontekstu podnebnih sprememb in vprašanje rasne diskriminacije.

Slovenija bo na zasedanju skupaj z drugimi državami članicami Platforme za izobraževanje za človekove pravice, ki jo sestavljajo Brazilija, Kostarika, Italija, Maroko, Filipini, Senegal, Tajska in Slovenija, vlagala resolucijo o Svetovnem programu za izobraževanje za človekove pravice, s katero se začenjajo priprave na peto fazo svetovnega programa, ki je trenutno osredotočen na izobraževanje za človekove pravice za mlade. Ob iztekanju triletnega mandata neodvisne izvedenke Združenih narodov za pravice starejših, ki ga trenutno opravlja avstrijska strokovnjakinja Claudia Mahler, bodo Argentina, Brazilija in Slovenija predlagale nadaljevanje tega pomembnega dela za čas treh let.

V okviru zasedanja bodo organizirani interaktivni dialogi z različnimi nosilci tematskih mandatov posebnih postopkov Sveta za človekove pravice. Slovenija bo v razpravah sodelovala skladno z nacionalnimi prioritetami s področja zunanje politike in človekovih pravic in stališči EU, posebno pozornost bo namenjala razpravam o pravicah starejših, vpenjanju perspektive spola v delovanje OZN, enakosti spolov in povračilnim ukrepom zoper civilno družbo. Slovenija bo na zasedanju naznanila tudi vmesno univerzalno periodično poročilo (UPP), ki ga države prostovoljno pripravljajo v obdobju med periodičnimi pregledi v Ženevi.

Zasedanje se bo zaključilo 7. oktobra 2022. Slovenija v vlogi opazovalke sodeluje na razpravah in pogajanjih, samostojno in v sodelovanju z drugimi državami vlaga resolucije in predstavlja skupne izjave, med pomembnimi prioritetami pa je tudi angažma s predstavniki civilne družbe.

Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve.

Advertisement

PCA Case No. 2012-04: Arbitraža med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo

Dne 4. novembra 2009 sta predsednika vlade Republike Hrvaške in Republike Slovenije podpisala Arbitražni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, s katerim sta se državi zavezali, da bosta spor o meji na kopnem in morju rešili z arbitražo. V obeh državah je sledil proces ratifikacije sporazuma v skladu z veljavno ustavnopravno zakonodajo.

Nadaljuj z branjem “PCA Case No. 2012-04: Arbitraža med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo”

The End of Globalization

The 2016 U.S. presidential elections triggered emotions I had not felt for years. In 1998, Venezuela, where I’m from, elected a populist president who, like U.S. President Donald Trump, ran a campaign based on anti-establishment sentiments. Countries like Argentina, Bolivia, Brazil, and Nicaragua followed suit, and I began to wonder about the extent to which the benefits of neo-liberalism were really reaching the general population. Systematic research on the possible “end of globalization” was not taken seriously, at least not by many of the Western drivers of today’s political-economic order. But now Brexit in the UK and Trump have shaken faith in the conventional wisdom and have many asking, “Is this the end?”

Rebecca Van Roy, študentka LSE (A Student Perspective on a Global Network Course on Globalization — LSE Management, 6. maj 2017)

dr. Iztok Simoniti: Diplomatsko pravo

Pri Založbi FDV je v zbirki Mednarodno pravo izšel priročnik Diplomatsko pravo: izbrane konvencije (glavni urednik dr. Iztok Simoniti), v katerem so na 724 straneh zbrane najpomembnejše konvencije in drugi dokumenti s področja diplomatskega in konzularnega prava v angleškem in slovenskem jeziku. Gre za prvi tak priročnik, ki se pridružuje drugim publikacijam s področja mednarodnega prava in mednarodnih odnosov, pri čemer ne gre zgolj za preprost zbir dokumentov, ampak strnjen in praktičen prikaz bistvenih vprašanj in aktov s tega področja.

V elektronski obliki je priročnik dostopen tukaj.

Vir: Pravna praksa 2016/12-13.

Dan človekovih pravic: “Naše pravice. Naše svoboščine. Vedno.”

Dne 10. decembra 1948 je Generalna skupščina OZN sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki je konkretizirala enega od glavnih ciljev Ustanovne listine OZN o razvoju in spodbujanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse ljudi, ne glede na raso, spol, jezik ali vero.

Nadaljuj z branjem “Dan človekovih pravic: “Naše pravice. Naše svoboščine. Vedno.””

Skupna zunanja in varnostna politika EU: kaj določa člen 42.7 Pogodbe o Evropski uniji

Države članice EU so se zavezale skupni zunanji in varnostni politiki EU z namenom krepitve civilnih in vojaških zmogljivosti EU za preprečevanje konfliktov in krizno upravljanje.

Skupna varnostna in obrambna politika je sestavni del skupne zunanje in varnostne politike. Evropski uniji zagotavlja operativno sposobnost, oprto na civilna in vojaška sredstva, ki jih EU lahko uporablja pri misijah zunaj svojih meja za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti v skladu z načeli Ustanovne listine OZN. Za izvajanje teh misij se uporabijo zmogljivosti, ki jih zagotovijo države članice (člen 42.1 PEU).

Nadaljuj z branjem “Skupna zunanja in varnostna politika EU: kaj določa člen 42.7 Pogodbe o Evropski uniji”