Novosti pri nenujnih potovanjih

Republika Slovenija v skladu s Priporočilom Sveta EU 2020/912 o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve, vključno s spremembami in dopolnitvami Priporočila, omogoča vstop v Republiko Slovenijo tudi za nenujna potovanja. Informacije so posodobljene na dan 29. oktober 2021.

Nenujna potovanja se omogoči naslednjim kategorijam oseb, če izpolnjujejo spodaj navedene pogoje za vstop v Republiko Slovenijo skladno z Odlokom o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 v povezavi z Odlokom o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-Cov-2:

  • vsem osebam s prebivališčem v državah članicah EU in schengenskega območja (enako kot države članice schengenskega območja se obravnavajo tudi Andora, Monako, San Marino in Vatikan),
  • osebam s prebivališčem v naslednjih tretjih državah ali entitetah iz Priloge 1 Priporočila (na dan 29. oktober 2021):
    • Argentina,
    • Avstralija,
    • Bahrajn,
    • Čile,
    • Jordanija,
    • Južna Koreja,
    • Kanada,
    • Katar,
    • Kolumbija,
    • Kuvajt,
    • Namibija,
    • Nova Zelandija,
    • Peru,
    • Ruanda,
    • Saudova Arabija,
    • Singapur,
    • Ukrajina,
    • Urugvaj,
    • Združeni arabski emirati,
    • Hong kong, posebno administrativno območje LR Kitajske,
    • Makav, posebno administrativno območje LR Kitajske,
    • Tajvan,
  • ostalim tujcem, če ob vstopu v Republiko Slovenijo predložijo potrdilo o cepljenju ali dokazilo, da so preboleli bolezen COVID-19 v zadnjih šestih mesecih in hkrati potrdilo o cepljenju vsaj z enim odmerkom cepiva.

Izdajanje vizumov za nenujna potovanja je omogočeno le v državah, za katere Republika Slovenija na podlagi priporočil EU odpravi omejitve nenujnih potovanj. Dodatno je na področju izdajanja vizumov sproščanje odvisno tudi od kriterijev in ukrepov, ki se jih dogovorijo države članice, ki so s svojimi predstavništvi prisotne v posamezni tretji državi. Odločitev o začetku vizumskega poslovanja v polnem obsegu se objavi na spletnih straneh diplomatskih predstavništev in konzulatov držav članic v navedenih državah. Slovenska diplomatska predstavništva vizumsko poslovanje v polnem obsegu v navedenih državah izvajajo v Albaniji, Argentini, Avstraliji, Bolgariji, Bosni in Hercegovini, Braziliji, Črni gori, na Hrvaškem, Kanadi, Severni Makedoniji, Srbiji, Turčiji, Ukrajini, Združenih arabskih emiratih in Združenih državah Amerike. V državah, ki še niso dosegle teh kriterijev, je omogočeno izdajanje vizumov le v nujnih primerih in zgolj za t. i. nujna potovanja. Institut vizumskega zastopanja je v večini tretjih držav začasno ustavljen oziroma ga je mogoče uporabiti le v primerih nujnega potovanja. Nujnost potovanj je opredeljena v Smernicah za uresničevanje prostega gibanja delavcev med izbruhom covid 19.

Osebam, ki ob vstopu v Republiko Slovenijo ne predložijo enega od zahtevanih dokazil, lahko policija vstop v Republiko Slovenijo zavrne.

Koriščenje turističnih kapacitet v Republiki Sloveniji je mogoče samo ob predložitvi negativnega PCR ali HAG testa, potrdila o prebolelosti, potrdila o cepljenju ali potrdila o cepljenju za prebolevnike. Prestajanje karantene v nobenem primeru ni mogoče v turističnih kapacitetah. Tranzit čez Republiko Slovenijo je brez dokazil (PCR ali HAG testa, potrdila o prebolelosti, potrdila o cepljenju ali potrdila o cepljenju za prebolevnike) mogoč le, če oseba izpolnjuje pogoje za vstop v sosednjo državo (npr. za državljane sosednje države, saj jih je matična država dolžna sprejeti). Pri tranzitu mora oseba zapustiti Republiko Slovenijo v 12 urah po vstopu, tranzit pa mora biti opravljen po najkrajši poti in samo z najbolj nujnimi postanki iz nujnih higienskih, zdravstvenih ali podobnih razlogov.

Pogoji za vstop v Republiko Slovenijo

Vstop v Republiko Slovenijo brez napotitve v karanteno se dovoli osebi, ki izpolnjuje pogoj prebolevnosti, cepljenosti ali testiranja (pogoj PCT). Pogoj PCT oseba dokazuje z dokazili, določenimi v odloku, ki ureja način izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2. Ta dokazila so:

1. dokazilo o negativnem rezultatu testa PCR, ki ni starejši od 72 ur od odvzema brisa, ali testa HAG, ki ni starejši od 48 ur od odvzema brisa;

2. digitalno COVID potrdilo EU v digitalni ali papirnati obliki, opremljeno s kodo QR (EU DCP);

3. digitalno COVID potrdilo tretje države v digitalni ali papirnati obliki, opremljeno s kodo QR, ki vsebuje vsaj enake podatke kot EU DCP in ga je pristojni zdravstveni organ tretje države izdal v angleškem jeziku;

4. dokazilo o cepljenju zoper COVID-19, s katerim osebe izkazujejo, da so prejele:

– drugi odmerek cepiva Comirnaty proizvajalca Biontech/Pfizer, cepiva Spikevax (COVID-19 Vaccine) proizvajalca Moderna, cepiva Sputnik V proizvajalca Russia’s Gamaleya National Centre of Epidemiology and Microbiology, cepiva CoronaVac proizvajalca Sinovac Biotech, cepiva COVID-19 Vaccine proizvajalca Sinopharm, cepiva Vaxzevria (COVID-19 Vaccine) proizvajalca AstraZeneca ali cepiva Covishield proizvajalca Serum Institute of India/AstraZeneca oziroma kombinacijo dveh cepiv iz te alineje. Dokazilo se pridobi takoj po prejetem drugem odmerku;

– odmerek cepiva COVID-19 Vaccine Janssen proizvajalca Johnson in Johnson/Janssen-Cilag. Dokazilo se pridobi z dnem cepljenja;

5. dokazilo o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od deset dni, razen če zdravnik presodi drugače, vendar ni starejši od 180 dni;

6. dokazilo o prebolevnosti iz prejšnje točke in dokazilo o cepljenju iz 4. točke, s katerim osebe dokazujejo, da so bile v obdobju, ki ni daljše od 180 dni od pozitivnega rezultata testa PCR oziroma od začetka simptomov, cepljene z enim odmerkom cepiva iz prve alineje 4. točke. Zaščita se vzpostavi z dnem cepljenja.

Test PCR je ustrezen, če je opravljen v državi članici Evropske unije, državi članici schengenskega območja, Avstraliji, Bosni in Hercegovini, Izraelu, Turčiji, Kanadi, Novi Zelandiji, Rusiji, Srbiji, Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske ali Združenih državah Amerike. Če je test PCR opravljen v državi, ki ni navedena, je ustrezen, če hkrati izpolnjuje vse naslednje pogoje:

  • vsebuje vsaj enak nabor podatkov kot test PCR, izdan v državi članici Evropske unije ali schengenskega območja: ime, priimek, enoznačni identifikator osebe (EMŠO, številka zdravstvenega zavarovanja, številka potne listine ali drugega dokumenta države, datum rojstva ali drug podoben identifikator), podatke o vrsti testa (proizvajalec, datum in ura odvzema brisa), podatki o izdajatelju potrdila in datum izdaje potrdila, in
  • je opremljen s QR kodo v skladu s standardi in tehnološkimi sistemi, ki so interoperabilni s sistemom evropskega digitalnega covid potrdila, in
  • omogoča preverjanje verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti potrdila na enak način kot evropsko digitalno covid potrdilo.

Test HAG je ustrezen, če je opravljen v državi članici Evropske unije, državi članici schengenskega območja, Avstraliji, Bosni in Hercegovini, Izraelu, Turčiji, Kanadi, Novi Zelandiji, Rusiji, Srbiji, Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske ali Združenih državah Amerike. Če je test HAG opravljen v državi, ki ni navedena, je ustrezen, če hkrati izpolnjuje vse naslednje pogoje:

  • vsebuje vsaj enak nabor podatkov kot test HAG, izdan v državi članici Evropske unije ali schengenskega območja: ime, priimek, enoznačni identifikator osebe (EMŠO, številka zdravstvenega zavarovanja, številka potne listine ali drugega dokumenta države, datum rojstva ali drug podoben identifikator), podatke o vrsti testa (proizvajalec, datum in ura odvzema brisa), podatki o izdajatelju potrdila in datum izdaje potrdila, in
  • je opremljen s QR kodo v skladu s standardi in tehnološkimi sistemi, ki so interoperabilni s sistemom evropskega digitalnega covid potrdila, in
  • omogoča preverjanje verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti potrdila na enak način kot evropsko digitalno covid potrdilo.

Ne glede na državo izdaje je test HAG ustrezen le, če je naveden na skupnem seznamu hitrih antigenskih testov.

Dokazilo o cepljenju države, s katero Slovenija nima sklenjenega sporazuma ali dogovora, mora vsebovati vsaj naslednje podatke: ime, priimek, enoznačni identifikator osebe (EMŠO, številka zdravstvenega zavarovanja, številka potne listine ali drugega dokumenta države, datum rojstva ali drug podoben identifikator), podatke o vrsti cepiva (proizvajalec, naziv cepiva, št. odmerka, datum cepljenja) in podatke o ustanovi, ki je certifikat oziroma dokazilo izdala. Odlok izrecno ne predpisuje, v kakšnem jeziku morajo biti napisana dokazila. Poleg dokazil v slovenščini so veljavna dokazila v jezikih narodnih manjšin (Italija, Madžarska) na dvojezičnih območjih in držav, ki jih priznavamo z medsebojnimi dogovori ali sporazumi (Madžarska, Srbija). V izogib morebitnim nejasnostim na meji zato predlagamo, da si tujci dokazila o cepljenju prevedejo v angleški ali nemški jezik. Če dokazilo ni del digitalnega covidnega potrdila s QR kodo, ki je združljivo z evropskim sistemom digitalnih covidnih potrdil, mora biti v papirni obliki.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve.

Advertisement

Napake EU v strategiji cepljenja

Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je priznal, da je EU naredila napake v strategiji cepljenja proti covidu-19. Kot je dodal v pogovoru za današnjo izdajo nemškega dnevnika Tagesspiegel, je pripravljen ob koncu pandemije narediti pregled, kaj je šlo narobe, zdaj pa je najpomembneje zagotoviti, da celotna Evropa dobi cepivo.

Evropska komisija je naročila skupaj najmanj 1,4 milijarde odmerkov cepiv, odobrenih v EU, kar bi moralo v teoriji več kot zadostovati za njenih 450 milijonov prebivalcev.

Komisija je postala tarča kritik zaradi počasne odzivnosti in strateških napak pri naročanju cepiv, nekatere države članice menijo, da razdeljevanje ni bilo enakomerno in da so nekatere države glede na število prebivalcev dobile veliko več cepiva kot druge.

Potem ko je avstrijski kancler Sebastian Kurz v petek ostro kritiziral porazdeljevanje cepiv, je pet premierjev članic EU – poleg Kurza še slovenski Janez Janša ter premierji Češke, Latvije in Bolgarije – na institucije EU naslovilo pismo, v katerem so zahtevali čimprejšnji sklic vrha EU na to temo, sicer določene države članice unije preprosto ne bodo mogle izpolniti za drugo četrtletje zastavljenih ciljev glede cepljenja. Peterici se je kasneje pridružil še hrvaški premier Andrej Plenković.

Vir: Povzeto po STA, Bruselj, 14. marec 2021.

COVID-19: Omejitveni ukrepi pri zbiranju in gibanju ljudi

V Sloveniji smo prvo okužbo z novim koronavirusom SARS-COV-2 potrdili 4. marca 2020. Uradni podatki o številu okuženih kažejo, da se soočamo z obsežnim drugim valom epidemije nalezljive bolezni Covid-19 tako doma kot tudi po svetu. Spremljamo lahko njeno eksponentno širjenje, ki je značilno za vse virusne okužbe. Vlada RS je dne 18. oktobra 2020 zato z odlokom vnovič razglasila epidemijo na celotnem območju Republike Slovenije.

Kateri so omejitveni ukrepi?

Vlada RS je sprejela nekatere odloke, ki določajo omejitve pri zbiranju in gibanju ljudi ter izvajanju posameznih gospodarskih dejavnosti. Nazadnje so bili ukrepi spremenjeni dne 30. oktobra 2020. Veljati so začeli danes, 31. oktobra 2020. Vlada RS je odločila, da se za teden dni podaljša zaprtje trgovin z nenujnim blagom ter omejitev zbiranja več kot šestih ljudi in gibanja med občinami. Ukrepi za zajezitev širjenja virusa, kot je denimo obvezno nošenje maske in razkuževanje rok, pa se podaljšajo za 14 dni.

Posebej o omejitvah pri zbiranju in gibanju ljudi

Od 27. oktobra 2020 je z Odlokom o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 začasno omejeno prehajanje med občinami, še naprej je omejeno tudi gibanje ljudi med 21.00 in 06.00 uro (t. i. policijska ura).

Policijska ura pa ne velja za primere:

1. odpravljanja neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje,

2. prihoda in odhoda na delo ter izvajanja nujnih delovnih nalog,

3. dostopa in nudenja storitev za nujne primere,

4. opravljanje storitev dostave hrane ali zdravil,

5. potovanja oseb, ki so vstopile v Republiko Slovenijo z namenom tranzita čez ozemlje Republike Slovenije v sosednjo državo ali do svojega prebivališča v Republiki Sloveniji.

K začasnemu omejenu prehajanju med občinami odlok določa 13 izjem, in sicer:

1. prihod in odhod na delo ter izvajanje delovnih nalog,

2. opravljanje gospodarskih, kmetijskih in gozdarskih dejavnosti,

3. odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje,

4. varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oziroma zaradi oskrbe ali nege družinskih članov ali če gre za izvajanje starševske skrbi in stikov z otrokom,

5. dostop do lekarn, zdravstvenih in sanitarnih storitev ter zdraviliškega zdravljenja,

6. dostop do tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev,

7. dostop do storitev za nujne primere,

8. dostop do izvajanja nalog, povezanih z delovanjem pravosodnih in upravnih organov ter organov pregona,

9. dostop do storitev za osebe s posebnimi potrebami,

10. izvajanje vzdrževalnih del ali sezonskih opravil na zasebnem objektu ali zemljišču za člane istega gospodinjstva,

11. potovanja oseb, ki so vstopile v Republiko Slovenijo z namenom tranzita čez ozemlje Republike Slovenije v sosednjo državo ali do svojega prebivališča v Republiki Sloveniji,

12. dostop do trgovin ali storitev v drugi občini, če so bližje prebivališču osebe, kot so te trgovine ali storitve v občini prebivališča, ali če jih v občini prebivališča ni,

13. nujno vzdrževanje groba, pri čemer mora posameznik izkazati upravičenost z dokazilom o najemu groba ali drugim ustreznim dokazilom.

Šteje se, da oseba prebiva v občini, če ima v tej občini stalno ali začasno prebivališče. Posameznik je lahko nastanjen samo na enem naslovu prebivanja in se ne sme seliti med obema prebivališčema.

Uveljavljanje izjem velja tudi za ožje družinske člane osebe (zakonec, zunajzakonski partner, partner iz sklenjene in nesklenjene partnerske zveze in razvezani zakonec in partner, ki mu je s sodno odločbo prisojena preživnina, in njihovi starši, zakonski in nezakonski otrok, posvojenec in otrok, ki je z odločbo pristojnega organa nameščen v družino z namenom posvojitve) in člane skupnega gospodinjstva, kadar potujejo skupaj. Izjema je vzdrževanje groba, ki velja le za posameznika.

Pri prehajanju med občinami mora imeti posameznik pri sebi ustrezno dokazilo, s katerim izkaže uveljavljanje izjeme, in lastnoročno podpisano čitljivo izjavo za dokazovanje upravičenosti.

Začasno je prepovedano še vedno tudi zbiranje več kot šest ljudi. Zbiranje do šest ljudi je dovoljeno samo, če je mogoče zagotoviti minimalno varnostno razdaljo v skladu s sprejetimi navodili oziroma priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki so objavljena na spletnih straneh NIJZ. Začasno so prepovedane vse prireditve, shodi, poroke in verski obredi.

Zbiranje ljudi se dovoli le skupini oseb, če gre za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva.

Posameznik ali osebe iz skupnega gospodinjstva lahko ob upoštevanju priporočil NIJZ na prostem oziroma odprtih javnih krajih v občini prebivališča izvajajo takšno športno-rekreacijsko dejavnost, pri kateri se ohranja varna razdalja do drugih posameznikov. Pri sprehodih na zelenih površinah in športno-rekreacijski dejavnosti, pri kateri je mogoče do drugih posameznikov neprekinjeno vzdrževati najmanj tri metre medsebojne razdalje, ne glede na določila drugih odlokov posameznikom ali osebam iz skupnega gospodinjstva ni treba nositi zaščitne maske.

Strokovno utemeljenost ukrepov iz tega odloka Vlada Republike Slovenije ugotavlja vsakih sedem dni in ob upoštevanju strokovnih razlogov odloči, da se ti ukrepi še naprej uporabljajo, ali pa ukrepe spremeni oziroma odpravi ter o tem obvesti Državni zbor in javnost.

Globe za kršitve tega odloka se izrekajo v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni. Izvajanje tega odloka poleg pristojnih inšpekcijskih služb nadzoruje tudi Policija v okviru svojih pristojnosti.

Če pri opravljanju svojih nalog vpoklican pripadnik Civilne zaščite naleti na kršitve iz tega odloka, ki jih ne more preprečiti oziroma prekiniti z opozorilom, o kršitvi nemudoma obvesti najbližjo postajo Policije.

Vir: gov.si; Uradni list Republike Slovenije; STA.

Priloge

Koronavirus SARS-CoV-2: naj nas širjenje virusa resno skrbi?

V zadnjih dneh se je na svetovnem spletu in medijih vnela razprava o resnični pripravljenosti držav na širjenje koronavirusa SARS-CoV-2 (bolezen, ki jo virus povzroča je COVID-19). Nekateri trdijo, da gre za nepotrebno paniko. Veliko več, pravijo, jih umre v avtomobilskih nesrečah ali zaradi drugih, manj eksotičnih bolezni. Drugi opozarjajo, da so države nepripravljene, da so zmogljivosti premajhne in da naraščajoče število okuženih lahko povzroči kolaps različnih sistemov. K občutku panike prispevajo zagotovo opustela mesta ter zaprtje tovarn in šol, karantene in prepoved letenja, podobe medicinskega osebja v zaščitnih oblekah hazmat in različni podatki o resničnem številu okuženih.

Bolezen se kaže z vročino, kašljem in občutkom pomanjkanja zraka, kar je običajno za pljučnico.

Kaj kažejo podatki?

Če se ozremo po številkah, ki krožijo po spletu glede okuženih s coronovarisum, ne bomo pomirjeni. Število potrjenih primerov okužb v provinci Hubei na Kitajskem, kjer so zaznali prvi izbruh virusa lani decembra, znaša ta trenutek 64.084.

Število okuženih v provinci Hubei na Kitajskem (Vir: HERE360, 23. februar 2020, 19:10).

Natančnejšo analitiko beležijo pri John Hopkins CSSE, kjer so izdelali zemljevid vseh zaznanih okužb s koronavirusom na svetovni ravni. Vseh okužb naj bi bilo 78.891, od tega 2.467 umrlih in 23.386 ozdravljenih. Največ je okuženih na celinski Kitajski, in sicer 76.936. Podatki se ažurirajo z zamudo.

Vir: Coronavirus COVID-19 Global Cases by Johns Hopkins CSSE (23. februar 2020, 19:06).

Podatki za Italijo kažejo 132 okužb, dva mrtva in enega ozdravelega, vendar niso točni. Po zadnjih podatkih je v Italiji že več kot 150 primerov okuženih. Pravkar italijanski mediji poročajo o novih okužbah v Milanu in Bergamu ter drugih italijanskih mestih. In prav zadnji primeri okužb v Italiji so povzročili preplah tudi v Sloveniji, kjer se vrstijo odločni pozivi na pristojne državne organe, da razkrijejo s kakšnimi zmogljivostmi razpolaga slovensko zdravstvo v primeru večjega števila okuženih in obolelih. Slovenska vlada zatrjuje pripravljenost, vendar konkretnih podatkov ni. Strokovnjaki pa priznavajo, da skoraj ni več dvoma, da se bo koronavirus pojavil tudi v Sloveniji.

Na spletnih straneh državne uprave lahko preberemo, da država ima načrt pripravljenosti in odzivanja na področju nalezljivih bolezni, kar pripravlja NIJZ, pa tudi smernice in priporočila za zgodnje zaznavanje tveganj za zdravje ljudi, za hitro odzivanje ter pravočasno in sorazmerno ukrepanje v primeru kopičenj, izbruhov oziroma epidemij nalezljivih bolezni. V primeru večjih izbruhov nalezljivih bolezni Ministrstvo za zdravje ukrepa in koordinira aktivnosti po v naprej znanih in dogovorjenih postopkih. Aktivnosti se usmerjajo v prepoznavanje ključnih groženj, vzpostavi se sistem epidemiološkega obveščanja (ang. epidemic inteligence) in zaznavanja.

Kaj pa pravni okvir?

Pravni okvir za ukrepanje v primeru epidemije v Sloveniji zagotavlja Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN, Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg), ki ureja varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Epidemija kot množični pojav nalezljive človeške bolezni sodi med naravne nesreče. Zakon določa temeljna načela, skozi katera je treba uporabljati določbe zakona:

  • načelo pravice do varstva (vsakdo ima pravico do varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; ob naravni in drugi nesreči imata zaščita ter reševanje človeških življenj prednost pred vsemi drugimi zaščitnimi in reševalnimi aktivnostmi),
  • načelo pomoči (ob naravni in drugi nesreči je vsakdo dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih),
  • načelo javnosti (podatki o nevarnostih ter o dejavnostih državnih organov, lokalnih skupnosti in drugih izvajalcev nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so javni; država in lokalna skupnost morata zagotoviti, da je prebivalstvo na območju, ki bi ga lahko prizadela naravna ali druga nesreča, obveščeno o nevarnostih),
  • načelo preventive (država in lokalna skupnost pri zagotavljanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu s svojimi pristojnostmi, prednostno organizirata izvajanje preventivnih ukrepov),
  • načelo odgovornosti (vsaka fizična in pravna oseba je v skladu z zakonom odgovorna za izvajanje ukrepov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami),
  • načelo postopnosti pri uporabi sil in sredstev (lokalna skupnost uporabi za zaščito, reševanje in pomoč ob naravni ali drugi nesreči najprej svoje sile in sredstva; v primerih, ko zaradi velikega obsega nesreče oziroma ogroženosti, sile in sredstva lokalne skupnosti niso zadostna ali niso zagotovljena med sosednjimi lokalnimi skupnostmi, država zagotavlja uporabo sil in sredstev iz širšega območja; vojsko in obrambna sredstva je mogoče uporabiti za zaščito, reševanje in pomoč, če razpoložljive sile in sredstva ne zadoščajo za nujno reševanje ter pomoč in če vojska ni nujno potrebna pri opravljanju obrambnih nalog).

Nalezljive bolezni, ki ogrožajo zdravje prebivalcev Republike Slovenije, in bolnišnične ali nozokomialne okužbe, ki nastanejo v vzročni zvezi z opravljanjem zdravstvene dejavnosti, določa Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB, Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) ter obenem predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje. Določba 7. člena tega zakona določa, da je epidemija nalezljive bolezni pojav nalezljive bolezni, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje in je zato potrebno takojšnje ukrepanje. Za okuženo območje se po tem zakonu šteje območje, na katerem je ugotovljen eden ali več virov okužbe in na katerem so možnosti za širjenje okužbe. Za ogroženo območje se po tem zakonu šteje območje, na katero se lahko prenese nalezljiva bolezen z okuženega območja in na katerem so možnosti za širjenje okužbe. Epidemijo nalezljive bolezni ter okuženo ali ogroženo območje razglasi oziroma določi minister, pristojen za zdravje.

Ko velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države, pa je mogoče v skladu z Ustavo RS razglasiti tudi izredno stanje. O razglasitvi izrednega stanja, nujnih ukrepih in njihovi odpravi odloča na predlog vlade državni zbor. Državni zbor odloči o uporabi obrambnih sil. Kadar se državni zbor ne more sestati, odloča o zadevah predsednik republike. Odločitve mora dati v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane.

Pripravljenost in treznost pred vrednostnimi razhajanji

Koronavirus SARS-CoV- ne diskriminira in dejstvo je, da pravi izbruh svetovne epidemije z velikim številom žrtev že zelo zamuja. Pripravljenost bi tako morala biti pravilo, ne glede na različno vrednotenje situacije in ogroženosti javnega zdravja. Zelo pomembno je, da se primerno ščitimo pred okužbo: z rednim umivanjem rok, razkuževanjem, kihajmo na pravilen način (v ramo ali pregib roke), čim manj se dotikajmo obraza in skrbimo za zdravo prehrano ter izogibajmo se krajem, kjer se giblje veliko število ljudi. Panika je zagotovo odveč, vendar pa tudi podcenjevanje situacije lahko prinese usodne posledice.

Vir: gov.si; HERE360; Johns Hopkins CSSE.