Ker je še vedno veliko neznanja glede dopolnitev oziroma popravkov ponudbe pri javnem naročanju, poglejmo, kdaj lahko naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo.
Nadaljuj z branjem “Javno naročanje in dopolnitve oziroma popravki ponudbe”
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da se razporeditev in pogoji za začasno prerazporeditev delovnega časa določijo s pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.
Nadaljuj z branjem “Ali lahko delodajalec spreminja letni razpored delovnega časa?”
Pred nekaj dnevi sem dobila vprašanje, v katere namene je mogoče uporabljati kmetijsko zemljišče. Oseba je želela urediti kmetijsko zemljišče tako, da bi to služilo športno-rekreativnim dejavnostim (npr. nogometnim tekmam).
Čeprav športno-rekreativne dejavnosti niso nujno veliki onesnaževalci okolja, ki bi prispevali k degradaciji kmetijskih zemljišč, pa je treba kljub vsemu opozoriti, da zaradi zakonodajne ureditve vnaprej odpadejo kakršnikoli načrti o urejenih nogometnih, teniških, balinarskih in košarkaških igriščih ter druge invazivnejše dejavnosti.
Nadaljuj z branjem “V katere namene lahko uporabljamo kmetijsko zemljišče”
Starševski dopust določa Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) in je namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka takoj po poteku materinskega dopusta. Pravico ima eden od staršev otroka, oba starša, pod določenimi pogoji pa tudi druga oseba oziroma eden od starih staršev otroka.
Terminology — lawyer or attorney? – Law and Fiction
Veliki žongler – pogledi
The Inescapable Paradox of Managing Creativity – Harvard Business Review
Obrazi liberalizma – pogledi
How One Hospital Turns Doctors into Leaders – Harvard Business Review
The Rise of Men Who Don’t Work, and What They Do Instead – TheUpshot
Americans Have Become More Accepting of Use of Torture – TheUpshot
Harvard Grad Threatens Legal Action Over $4 Charge – Lowering the Bar
Danes, 26. novembra 2014, so mediji objavili novico, da je Specializirano državno tožilstvo RS proti nekdanjemu predsedniku uprave Intereurope Andreju Lovšinu vložilo tožbo za odvzem skoraj 900.000 evrov domnevno nezakonito pridobljenega premoženja.
Gre za pravdni postopek, ki se začne s tožbo, ki jo tožeča stranka (državni tožilec Specializiranega državnega tožilstva RS) vloži zoper lastnika kot toženo stranko. Postopek je urejen v Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Pravilen izraz je torej odvzem premoženja nezakonitega izvora.
Državni tožilec v tem postopku navaja dejstva in predlaga dokaze, iz katerih izhaja domneva nezakonitosti izvora premoženja tožene stranke.[1] Če je bilo premoženje nezakonitega izvora preneseno na povezano osebo, državni tožilec navaja tudi dejstva in predlaga dokaze, iz katerih izhaja, da je bil prenos opravljen brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti. Če gre za ožje povezano osebo ali ožjega družinskega člana, pa navaja dejstva in dokaze, iz katerih izhaja domneva o brezplačnosti prenosa.[2]
Pravdni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora je nujen in zadeve se obravnavajo prednostno. Narok za glavno obravnavo sodišče razpiše najkasneje v treh mesecih po prejemu odgovora na tožbo.
Nadaljuj z branjem “Kaj pomeni odvzem premoženja nezakonitega izvora”
V skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (ZSZN-1) in Seznamom strokovnih in znanstvenih naslovov in njihovih okrajšav je upravičen uporabljati strokovni naslov “diplomirani pravnik (UN)/diplomirana pravnica (UN)” (prva stopnja študijskega programa) oziroma “magister prava/magistrica prava” (druga stopnja študijskega programa), in sicer za imenom in priimkom.
Znanstveni naslov (doktor znanosti) pa se pristavlja pred imenom in priimkom. Tisti pravniki, ki so pridobili strokovni naslov pred uveljavitvijo tega zakona, uporabljajo naslov, kakršnega so pridobili (tj. univerzitetni diplomirani pravnik, magister (pravnih) znanosti ali doktor (pravnih) znanosti).
Vir: ZSZN-1.
Lex sapiens 