Boj za pravno znanost

Tako se začne prodorno in izzivalno besedilo drobnega spisa z naslovom Boj za pravno znanost, v katerem nemški pravni teoretik Hermann Kantorowicz razpravlja o naravi in vlogi sodnikovega dela. V Boju za pravno znanost Kantorowicz obračuna s temeljnimi postulati še danes zaznavne ideologije sodniškega odločanja: s samorazumevanjem sodnika kot uradnika, zahtevo po izključnem opiranju na intelekt in logiko, predstavo o samozadostnosti zakona kot pravnega vira ter objektivnostjo sodniškega odločanja.

Spis, ki je povrozročil pravi vihar v nemškem pravnem prostoru, je pokazal pot pravnemu realizmu v ZDA in postavil okvire naravi in vlogi sodnikovega dela.

Besedilo je v slovenščino prevedla Vera Lamut za GV Založbo.

Vir: GV Založba.

Pod črto

Herman Kantorowicz (rojen 18. novembra 1877, Posen, Nemčija, umrl 12. februarja 1940, Cambridge, Velika Britanija) je bil nemški profesor na unIverzah v Freiburgu in Kielu, pozneje pa tudi v ZDA, Italiji in Veliki Britaniji. S svojo doktrino svobodnega prava (nem. Freirechtslehre) je prispeval k razvoju sociologije prava.

Advertisement

The End of Globalization

The 2016 U.S. presidential elections triggered emotions I had not felt for years. In 1998, Venezuela, where I’m from, elected a populist president who, like U.S. President Donald Trump, ran a campaign based on anti-establishment sentiments. Countries like Argentina, Bolivia, Brazil, and Nicaragua followed suit, and I began to wonder about the extent to which the benefits of neo-liberalism were really reaching the general population. Systematic research on the possible “end of globalization” was not taken seriously, at least not by many of the Western drivers of today’s political-economic order. But now Brexit in the UK and Trump have shaken faith in the conventional wisdom and have many asking, “Is this the end?”

Rebecca Van Roy, študentka LSE (A Student Perspective on a Global Network Course on Globalization — LSE Management, 6. maj 2017)

O uporabi strokovnih in znanstvenih naslovov pravnikov

 

V skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (ZSZN-1) in Seznamom strokovnih in znanstvenih naslovov in njihovih okrajšav je upravičen uporabljati strokovni naslov “diplomirani pravnik (UN)/diplomirana pravnica (UN)” (prva stopnja študijskega programa) oziroma “magister prava/magistrica prava” (druga stopnja študijskega programa), in sicer za imenom in priimkom.

Znanstveni naslov (doktor znanosti) pa se pristavlja pred imenom in priimkom. Tisti pravniki, ki so pridobili strokovni naslov pred uveljavitvijo tega zakona, uporabljajo naslov, kakršnega so pridobili (tj. univerzitetni diplomirani pravnik, magister (pravnih) znanosti ali doktor (pravnih) znanosti).


Vir: ZSZN-1.