Kategorija: Psihologija

Pomirite se s pomočjo meta-trenutka

Dodano Avtor NataliZnačka Knjige,Koristno,Pravniki,PsihologijaKomentiraj

Kaj pa je to meta-trenutek?” boste vprašali. Poznate tiste situacije, ko boste zdaj, zdaj eksplodirali, začeli vpiti ali jokati? Da, prav te. Toda meta-trenutek (ali meta-moment) ni trenutek, ko ne obvladujemo več našega čustvenega odziva, ampak trenutek, ko spet prevzamemo nadzor.

Pred dobrim desetletjem sta se psihoanalist Robin Stern in psiholog Marc Brackett spraševala, zakaj je toliko ljudi v naši družbi zasvojenih s strategijami, ki jih odvračajo od zastavljenih ciljev. Vzrok je mogoče iskati že v zgodnjem otroštvu, če smo bili izpostavljeni uničujočim odzivom, tj. negativnim pogovorom, vpitju, obsojanju in tako naprej. Gre za kratkotrajno zelo učinkovite strategije, saj se nam zdi, da smo se otresli vseh negativnih čustev in dosegli spet zadovoljstvo. Dolgoročno pa pomeni tako obnašanje pravo erozijo v odnosih z drugimi.

V konkretni situaciji to lahko pomeni štetje od 1 do 10, odvisno od silovitosti čustva, lahko pa pomeni tudi enega ali več vdihov in izdihov.

Zato sta Stern in Brackett razvila posebno orodje in ga poimenovala Meta-Moment – trenutek, ko stopimo na zavoro in naredimo korak ven iz časa. Ker je to trenutek o trenutku, sta ga poimenovali meta. V konkretni situaciji to lahko pomeni štetje od 1 do 10, odvisno od silovitosti čustva, lahko pa pomeni tudi enega ali več vdihov in izdihov. Bistvo je v tem, da nam meta-trenutek v trenutku (močne) čustvene vzdraženosti zagotovi prostor za odziv in izklop. Pojasnjujeta, da je to trenutek, ko se vprašamo, “Ali slišim prav?” Premislek o tem, da potrebujemo premor in globok vdih, da ne bi eksplodirali, padli v jok ali se odzvali na drug način, ki bi ga pozneje obžalovali, nam pomaga premostiti prvi dražljaj in poiskati modrejši odziv.

Splošno znano je, da premor in globok vdih vključita naš parasimpatikus. To zmanjša izločanje enega pomembnejših stresnih hormonov – kortizola in naravno zniža našo “čustveno temperaturo”. V tem nekoliko ohlajenem čustvenem stanju smo zmožni stopiti v stik s samim sabo in se vprašati, ali je naš odziv moder in premišljen.

“Pravo morda že, ampak pravniki zagotovo nismo brez čustev in naši odzivi so lahko zelo intenzivni .”

Meta-trenutek je pomemben za vse, ki delajo in živijo v stresnih okoljih. Pravniki zelo dobro poznamo pomen in vrednost “ohlajenega odziva”, ki mu vlada razum in ne čustva (čeprav bi na tem mestu lahko takoj zašli v obširno razpravo, kje je meja med obema – sploh glede na zadnja mnenja, da je čustvovanje oblika hitrega mišljenja, naj bo to tema za drugič). “Pravo je razum, prost čustev,” je povedal Aristotel. Pravo morda že, ampak pravniki zagotovo nismo brez čustev in naši odzivi so lahko zelo intenzivni. V dolgih pravdah, pregretih mediacijah, ki ne dosegajo več svojega namen, težkih in dolgotrajnih pogajanjih, političnih demagoških govorih in razpravah, napetih odnosih s sodelavci in domačimi – povsod je mogoče uporabiti meta-trenutek in žeti njegove sadove.

Več: Feel like you’re about to lose it? It could be a good time for a Meta-Moment (ideas.ted.com, 6. september 2019); Thinking, Fast and Slow (Daniel Kahneman, macmillan).

Advertisement

Which should you deliver first: the good news or the bad news?

Dodano Avtor NataliZnačka Izjave,Psihologija,ČlovekKomentiraj

The best endings don’t leave us happy. Instead, they produce something richer — a rush of unexpected insight, a fleeting moment of transcendence, the possibility that by discarding what we wanted, we’ve gotten what we need. Endings offer good news and bad news about our behavior and judgment. I’ll give you the bad news first, of course — endings help us encode a lesson learned, but they can sometimes twist our memory and cloud our perception by overweighting final moments and neglecting the totality.

But endings can also be a positive force. They can help energize us to reach a goal. They can help us edit the nonessential from our lives. And they can help us elevate — not through the simple pursuit of happiness but through the more complex power of poignancy. Closings, conclusions and culminations reveal something essential about the human condition: In the end, we seek meaning.

Dan Pink, ideas.ted.com (Which should you deliver first: the good news or the bad news?, 23. januar 2018)

The Roots of the Insanity Defense

Dodano Avtor NataliZnačka Kazensko pravo,PsihologijaKomentiraj

Longreads

For centuries, courts have struggled to protect the mentally ill while also trying to distinguish between sanity and insanity. In the 1700s, the British courts relied on the “wild beast” test as their barometer for the latter: if the defendant’s understanding of his crime was no better than that of a infant or beast, he couldn’t be found guilty. From there, the insanity defense began its tortuous evolution.

In 1843, a Scottish woodcutter named Daniel M’Naghten attempted to assassinate British Prime Minister Robert Peel, shooting and killing his secretary instead. M’Naghten believed that Peel and the British government had singled him out for persecution and were responsible for all his personal and financial woes. He was found not guilty by reason of insanity and acquitted, leading to public outrage over the verdict.

In response, the House of Lords and a panel of the Queen’s judges put together the M’Naghten…

View original post 54 more words