Odstop od vsebine dosedanje sodne prakse glede vprašanja višine oškodovančevega soprispevka

V obravnavani zadevi gre za vprašanje višine oškodovančevega soprispevka, ker je vede prisedel k pijanemu vozniku. Gre tudi za to, da se je v tej zadevi Vrhovno sodišče soočilo z odstopom nižjih sodišč od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča. S tem, ko sta nižji sodišči ob bistveno enakih dejanskih okoliščinah tožniku pripisali 65 % delež …

Nadaljuj z branjem Odstop od vsebine dosedanje sodne prakse glede vprašanja višine oškodovančevega soprispevka

The Prodigal Son Demanding his Inheritance

Razlog dedne nevrednosti

Osrednji očitek, na katerega tožnica opira svojo tezo o toženkini dedni nevrednosti,2 se nanaša na položaj, v katerem se je pokojnica znašla po smrti svojega partnerja. Tedaj se je bila namreč primorana izseliti iz njunega dotlej skupnega doma. Drugega (svojega) bivališča ni imela na razpolago. Približno v tistem času ji je bila diagnosticirana tudi Parkinsonova …

Nadaljuj z branjem Razlog dedne nevrednosti

Delavec se ne more vnaprej veljavno odpovedati pravici, ki mu gre po zakonu

Delavec se vnaprej pravici, ki mu gre po zakonu, ne more veljavno odpovedati, glede pravice, ki jo je že pridobil, oziroma s terjatvijo, ki je že zapadla, pa lahko prosto razpolaga in se ji tudi odpove tako, da jo pač ne uveljavlja, jo odstopi ali pa se z delodajalcem v mejah, ki so začrtane s …

Nadaljuj z branjem Delavec se ne more vnaprej veljavno odpovedati pravici, ki mu gre po zakonu

Ustavno sodišče ugotovilo neskladje Zakona o nalezljivih boleznih in vladnega odloka z Ustavo

Izrek 1. Točka 4 prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20, 175/20 – ZIUPDVE, 15/21 – ZDUOP in 82/21) je v neskladju z Ustavo. 2. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje iz prejšnje točke izreka odpraviti v roku dveh mesecev po objavi …

Nadaljuj z branjem Ustavno sodišče ugotovilo neskladje Zakona o nalezljivih boleznih in vladnega odloka z Ustavo

Kaj šteje za primerno stanovanje

Sodišče mora, ko ocenjuje, ali je nadomestno stanovanje primerno, iskati sorazmerje med lastninsko pravico lastnika stanovanja in pravico najemnika do socialnega varstva in dostojanstva. Po 58. členu Obligacijskega zakonika (OZ) je lahko realizirana le pogodba, ki je bila sklenjena, vendar ne na predpisan oblični način. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da med pravdnima strankama …

Nadaljuj z branjem Kaj šteje za primerno stanovanje

Dvom v nepristranskost sojenja

Objektivna nepristranskost sodišča predvsem sodnic družinskega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani vzbuja dvom že v objektivno nepristranskost sodišča, kjer se vodi predmetna pravdna zadeva, in ki se izraža percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Prav tako številčno osebno in/ali službeno poznanstvo družinskih sodnic z obema strankama postopka izpostavljeno v predlogu …

Nadaljuj z branjem Dvom v nepristranskost sojenja

Prelomna sodba Vrhovnega sodišča: sovražni govor je kaznivo dejanje

Javno spodbujanje ali razpihovanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki temelji na določeni osebni, praviloma nespremenljivi okoliščini posameznika, je kaznivo dejanje, če ga storilec stori bodisi na način, ki lahko potencialno ogrozi ali moti javni red in mir bodisi z uporabo groženj, zmerjanja ali žalitev. Prepoved razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki temelji na narodnostni, rasni, …

Nadaljuj z branjem Prelomna sodba Vrhovnega sodišča: sovražni govor je kaznivo dejanje