The Prodigal Son Demanding his Inheritance

Razlog dedne nevrednosti

Osrednji očitek, na katerega tožnica opira svojo tezo o toženkini dedni nevrednosti,2 se nanaša na položaj, v katerem se je pokojnica znašla po smrti svojega partnerja. Tedaj se je bila namreč primorana izseliti iz njunega dotlej skupnega doma. Drugega (svojega) bivališča ni imela na razpolago. Približno v tistem času ji je bila diagnosticirana tudi Parkinsonova bolezen, zaradi katere je potrebovala pomoč.

Toženka ji tedaj ni ponudila, naj se preseli k njej v Koper.

Razlog dedne nevrednosti iz 4. točke 126. člena ZD mora v konkretnem primeru – drugače kot je to predvideno v 1. točki 42. člena ZD glede razdedinjenja – vsebovati vzročno zvezo med dedičevo opustitvijo nudenja pomoči (oz. kršitev preživninske obveznosti) na eni strani ter konkretno prizadetost zapustnika zaradi opustitve potrebne pomoči na drugi strani. Če gre življenje drugo pot in je za zapustnika poskrbljeno, je ta lahko prizadet le moralno. Na takšno prizadetost se lahko tudi odzove z razdedinjenjem. Dedna nevrednost, nasprotno, učinkuje tudi brez zapustnikove poslednjevoljne odredbe in se tudi ne nanaša zgolj na izključitev možnosti nujnega dedovanja, marveč se razteza na vse dedne položaje. Zato ne zadošča le hujša kršitev moralne obveznosti, ki bi sleherni zapuščinski postopek potencialno sprevrgla v moralno očitanje in razsojanje, marveč se zahteva, da je bil zapustnik realno ogrožen zaradi dedičeve brezbrižne ali celo sovražne pasivnosti.

Ker ta pogoj v obravnavani zadevi ni podan, je Vrhovno sodišče presodilo, da toženka ni dedno nevredna.

Vir: Sodba II Ips 75/2020 z dne 16. februarja 2022.

2 Ta pravda izvira iz zapuščinskega postopka po A. A. Tožnica je njena sestra in oporočna dedinja. Toženka je zapustničina hči, ki je v zapuščinskem postopku uveljavljala nujni dedni delež. Tožnica ji je oporekala, da je dedno nevredna. Oprla se je na 4. točko 126. člena Zakona o dedovanju. Ta dedno nevrednost navezuje na položaj, ko se je potencialni dedič huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi če ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči.

Tristebrna strategija vlade za spoprijemanje z energetsko in prehransko draginjo

Vlada v sodelovanju s ključnimi deležniki zaradi resnosti dogajanja v mednarodnem prostoru in vpliva na razmere v domačem okolju pripravlja celoviti paket omilitvenih in ciljno usmerjenih ukrepov na področju energetske in prehranske draginje. Strategija za spoprijemanje z energetsko in prehransko draginjo je zasnovana v treh stebrih:

Energetika
Za omilitev draginje na področju elektrike in zemeljskega plina je vlada že sprejela nekaj ukrepov.

Hrana in prehranske verige
Ukrepi so namenjeni kmetom in kmetijskim gospodarstvom, ribičem, s spremljanjem cen v verigi preskrbe s hrano pa tudi neposrednim potrošnikom.

Nafta in naftni derivati
Vlada z ukrepi išče ravnovesje, pri katerem vsak deležnik – država na eni strani, trgovci na drugi in potrošniki na tretji strani – nosi del bremena povišanih cen nafte in naftnih derivatov na svetovnih trgih.

Kaj ukrepi pomenijo za gospodinjstva

Vlada je najprej sprejela ukrepe za posamezna gospodinjstva in ocenila učinke ukrepov.

1. Cena nafte in naftnih derivatov

Z omejevanjem marže vseh trgovcev z naftnimi derivati se omejuje cena nafte in naftnih derivatov zunaj avtocestnega križa.

2. Zamejena cena električne energije

Določena je najvišja maloprodajna cena elektrike za kWh in znižana višina dajatve (prispevki, trošarina in DDV). Povprečni gospodinjski odjemalec bo na letni ravni prihranil od 110 do 334 evrov.

3. Zamejena cena zemeljskega plina

Določena je najvišja maloprodajna cena zemeljskega plina in znižana stopnja DDV na 9,5 %. Povprečni gospodinjski odjemalec bo na letni ravni prihranil od 90 do 675 evrov.

4. Za daljinsko ogrevanje in les za kurjavo znižan DDV

Poleg električne energije in zemeljskega plina je začasno znižana stopnja DDV z 22 % na 9,5 % tudi za daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. Zneski na računih bodo v obdobju ogrevalne sezone (od 1. septembra 2022 do 31. maja 2023) nižji tudi za uporabnike daljinskega ogrevanja in kupce lesa za kurjavo. Znižanje DDV za kurilno olje zaradi evropske zakonodaje ni mogoče.

5. Preglednost cen 15 osnovnih skupin živil

Do 31. marca 2023 bo vlada spremljala in primerjala maloprodajne cene petnajstih osnovnih skupin živil pri različnih trgovcih. Potrošnik bo imel na enem mestu informacijo o maloprodajnih cenah primerljivih proizvodov med posameznimi trgovci ter o poreklu in kakovosti posameznega proizvoda.

6. Enkratni energetski dodatek

Socialno najranljivejše skupine bodo prejele enkratni energetski dodatek najpozneje novembra 2022. Za izplačilo energetskega dodatka ne bo treba vložiti vloge. 

1 Prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka:
200 evrov za samske osebe,
200 evrov za enostarševske družine (povečan za 118 evrov za vsakega otroka oziroma za 59 evrov, če je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo),
314 evrov za dvostarševske družine (povečan za 118 evrov za vsakega otroka oziroma za 59 evrov, če je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo),
314 evrov za pare brez otrok.
2 Določene kategorije invalidov: 200 evrov.

7. Prilagoditev davčne obravnave prehrane med delom

Vlada je za približno 30 % zvišala mejo za neobdavčeno povračilo stroškov za prehrano med delom.

Kaj ukrepi pomenijo za gospodarstvo

Država bo malim, srednjim in velikim podjetjem za obdobje od 1. junija do 31. decembra 2022 pomagala s sofinanciranjem 30 % stroškov električne energije in zemeljskega plina nad dvakratnikom dviga cen. Višina pomoči je odvisna od spremenjenega položaja podjetja glede na cene v letih 2021 in 2022.

Vloge s podatki o stroških električne energije in zemeljskega plina za leto 2021 in za celotno obdobje junij–december 2022 bodo podjetja morala oddati v elektronsko aplikacijo Javne agencije SPIRIT Slovenija, in sicer do 15. novembra 2022.

1 Preprosta pomoč
Namenjena malim in srednjim podjetjem.Višina: do največ 500.000 evrov v skupnem obdobju prejemanja pomoči.

2 Posebna pomoč
Namenjena velikim podjetjem.Višina: do največ 2.000.000 evrov v skupnem obdobju prejemanja pomoči.

3 Pomoč energetsko intenzivnim podjetjem
Znesek pomoči je omejen na 2.000.000 evrov, vendar bodo podjetja ob dokazovanju izgube iz poslovanja lahko zaprosila za povračila do 50 %, v nekaterih primerih do 70 % upravičenih stroškov.

Upravičenci so pravna ali fizična oseba, registrirana v Republiki Sloveniji za opravljanje gospodarske dejavnosti do 1. decembra 2021. Izjema so tisti, katerih primarna dejavnost je kmetijstvo ali ribištvo. 

Kaj ukrepi pomenijo za kmete in ribiče

Vlada je sprejela ukrepe v višini skoraj 22,5 milijona evrov. Ukrepi se nanašajo na tri sklope:

1 Pomoč sektorju mleka
Kmetje, ki redijo krave molznice, bodo prejeli okvirno 60 evrov na kravo molznico.

2 Pomoč pri pogonskih gorivih za kmetijstvo in ribištvo
Vsi kmetje in 14 ribičev, ki so bili v letu 2021 upravičeni do vračila trošarine za energente, porabljive za kmetijsko mehanizacijo oziroma za pogon ribiških plovil, bodo prejeli pomoč pri nabavi pogonskega goriva.

3 Pomoč na področju repromateriala
Od 50 do 35 tisoč evrov na kmetijo za sofinanciranje kmetijskega repromateriala.

Kmetijam in MSP, ki se ukvarjajo s predelavo, trženjem in razvojem kmetijskih proizvodov, bo namenjenih še 7,5 milijona evrov začasne podpore iz evropskega kmetijskega sklada. Rok izplačila je 15. oktober 2023.

Kaj ukrepi pomenijo za mala podjetja in obrtnike

1 Zamejena cena električne energije:
– za male poslovne odjemalce, vključno z večstanovanjskimi stavbami, so določene najvišje maloprodajne cene elektrike za kWh in
– znižana višina dajatev (prispevki, trošarina in DDV).
Povprečni odjemalec bo na letni ravni prihranil od 50 do 1760 evrov.

2 Zamejena cena zemeljskega plina:
– določene so najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin in
– znižana davčna stopnja DDV na 9,5 %.
Povprečni mali poslovni odjemalec bo prihranil od 205 do 1420 evrov na leto.

Kaj ukrepi pomenijo za avtoprevoznike

Vlada avtoprevoznikom omogoča polnjenje rezervoarjev z dizelskim gorivom na avtocestnih črpalkah po primerljivi ceni, ki velja na črpalkah zunaj avtocest. Država se namreč začasno odpoveduje okoljskim dajatvam pri ceni dizelskega goriva na črpalkah avtocestnega križa.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo.

agriculture alternative energy clouds countryside

Potrjen predlog zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo 

V predlogu so opredeljeni začasni ukrepi za upravljanje povečanega tveganja pri oskrbi z energijo, ukrepi za zanesljivo oskrbo z energijo, ukrepi za zmanjševanje uvozne odvisnosti in ukrepi za zmanjševanje pritiskov na cene energije zaradi nestanovitnosti energetskih trgov. 

V sklopu ukrepov za upravljanje povečanega tveganja na področju delovanja elektroenergetskega in plinskega sistema sodi na primer ukrep, da vlada lahko v primeru motenj z oskrbo z električno energijo in plinom razglasi stopnje tveganja (nižjo in višjo). Pri nižji stopnji tveganja je potrebno obvestiti energetske družbe in odjemalce električne energije in zemeljskega plina preko sredstev javnega obveščanja, naj se pripravijo na pričakovane krizne razmere in izvedejo potrebne in možne ukrepe. Višjo stopnjo tveganja, ki pomeni krizo na področju oskrbe z energijo, bo vlada razglasila, ko bodo nastopile izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom in krizno stanje v sektorju električne energije. Pri višji stopnji tveganja je treba izkoristiti vse nacionalne potenciale za proizvodnjo električne energije in toplote, zato bo zaradi razmer dopuščeno začasno odstopanje od zahtev glede mejnih vrednosti emisij, ki so na podlagi predpisov za urejanje varstva okolja postavljene za obratovanje elektrarn, naprav za soproizvodnjo toplote in elektrike in kurilnih naprav za ogrevanje, za katere se zahteva okoljevarstveno dovoljenje. V primeru, da upravljalec naprave nadomesti gorivo z drugo vrsto goriva, mora v roku 48 ur o tem po elektronski pošti obvestiti ministrstvo in inšpekcijo, pristojno za okolje. Upravljalci morajo prav tako v treh mesecih izvesti potrebne meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak. Vlada si z zakonom tudi nalaga, da vsakih sedem dni preverja upravičenost razglasitve stopnje tveganja na področju oskrbe z energijo. Začasno odstopanje od zahtev glede mejnih vrednosti emisij velja tudi za upravljavce naprav brez okoljevarstvenega dovoljenja. Kot nadomestno gorivo upravljavcu naprave ni dovoljeno uporabiti odpadkov ali gorivo pridobljeno iz odpadkov.

Kar se tiče ukrepov za zanesljivo oskrbo z energijo, zakon ureja skladiščenje plina, sproščanje obveznih rezerv nafte ter naftnih derivatov ter izjeme pri doseganju kazalnikov učinkovitosti sistema daljinskega ogrevanja. Za sisteme daljinskega ogrevanja, ki kot gorivo uporabljajo plin, se čas razglašene višje stopnje tveganja, ne šteje v obdobje za izračun doseganja kazalnikov učinkovitosti. Nosilec bilančne skupine mora do 1. novembra v tekočem letu zagotoviti skladiščenje plina v drugih državah Evropske unije v obsegu, ki je enak vsaj 15 odstotkom povprečne letne dobave plina te bilančne skupine končnim odjemalcem v Republiki Sloveniji v zadnjih petih letih.

Čeprav skladišča zemeljskega plina v Evropski uniji predstavljajo le okoli 25 odstotkov letne porabe plina in samostojno ne morejo zagotavljati oskrbe s plinom, pa so pomemben dejavnik pri uravnavanju porabe plina v zimskem času, zato je še posebej kritično, če so v teh negotovih časih za oskrbo s plinom pred zimo premalo napolnjena.

Spodbujanje samooskrbe

Ukrepi za zmanjševanje uvozne odvisnosti spodbujajo samooskrbo, med drugim skupnostno samooskrbo v gospodarskih družbah, ki so v večinski lasti države ali lokalne skupnosti. V primeru, da takšna gospodarska družba investira v projekte za proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki so enaki ali večji od 250 kW inštalirane moči, mora 50-odstotni delež letno proizvedene električne energije brezplačno razdeliti gospodinjskim odjemalcem v Republiki Sloveniji, če gre družbo, v kateri ima država kapitalsko naložbo, oziroma gospodinjskim odjemalcem na območju lokalne skupnosti, ki je ustanoviteljica družbe.

Sklop ukrepov določa tudi, da lahko vlada v primeru razglasitev različnih stopenj tveganja in največ 1 leto po izteku razglašene stopnje tveganja z uredbami določa omejitev osvetljevanja ter omejitev temperature zraka za namen ogrevanja v javnih stavbah in stavbah, kjer se zadržuje javnost. Dodatno imajo odjemalci zemeljskega plina pravico, da se ne priklopijo na sistem za distribucijo zemeljskega plina, če se bodo ogrevali na OVE (obnovljive vire energije), nagrajujemo pa odjemalce, ki bi se odločili za prostovoljno zmanjšanje odjema plina in električne energije za 15 odstotkov. Dokazano zmanjšana poraba v obdobju od 1. oktobra do 31. marca 2023 se bo odjemalcem povrnila v obliki sorazmernega povračila prispevka OVE (obnovljivi viri energije). V tem poglavju je določena še prepoved subvencij za plinske kotle in kogeneracije.

Ukrepi za zmanjšanje pritiskov na cene

V sklopu ukrepov za zmanjševanje pritiskov na cene zaradi volatilnosti energetskih trgov se pogodbene kazni zaradi nižje porabo plina ne bodo zaračunavale, odjemalec, ki je odklopljen, pa za čas odklopa ne plača omrežnine. Ceniki toplote za gospodinjske in druge zaščitene odjemalce se oblikujejo na način, da cena toplote odraža ceno plina, ki je določena na podlagi predpisov o kontroli cen. Plačilo za koncesijo za rabo vode za proizvodnjo električne energije se za leta 2022 do 2025 določi v enaki višini na enoto proizvedene električne energije, kot so jo plačevali koncesionarji v letu 2020, določa pa se tudi neposredni nakup električne energije od slovenskih proizvajalcev za kritje izgub na prenosnem in distribucijskem elektroenergetskem omrežju.

Vlada predlaga, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, da bi se preprečile težko popravljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi povečanega povpraševanja po energiji (predvsem premoga in zemeljskega plina), zmanjšane oskrbe Evropske unije s plinom, manjše lastne proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov kot običajno in morebitnih drugih resnih motenj na energetskih trgih.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo.

Free Opinions on The Pay of Young Roscius

Upravno sodišče pritrdilo informacijskemu pooblaščencu, da je generalni sekretariat vlade neutemeljeno zavračal prost dostop do pravnih mnenj vladne službe za zakonodajo 

Upravno sodišče RS je s sodbo št. IU 1506/2021-12 z dne 24. avgusta 2022 pritrdilo Informacijskemu pooblaščencu (IP), da bi moral tedanji Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije prosilcu kot informacijo javnega značaja posredovati dve mnenji Službe Vlade RS za zakonodajo, in sicer o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leto 2021 in 2022 in predlogu Zakona o debirokratizaciji.

Generalni sekretariat Vlade RS sploh ni utemeljil, kakšna škoda oziroma motnje bi lahko nastale z razkritjem teh mnenj. Sodišče je sledilo IP, da prost dostop do  mnenj ne bi v ničemer posegel v možnost kritičnega in inovativnega razmišljanja vlade, saj gre za strokovna stališča. Oba dokumenta je namreč pripravila vladna služba, katere osnovna skrb in odgovornost je, da so predpisi ustavni in zakoniti, notranje skladni, ljudem razumljivi in učinkoviti. Gre torej za strokovni pravni mnenji in ne za interno, politično komunikacijo. Mnenji  predstavljata uradno strokovno stališče te službe in ne stališča ali političnega razmišljanja vlade.

Seznanjenje javnosti z informacijami v vseh fazah sprejemanja predpisov krepi zaupanje državljanov v državne institucije in predpise. Nasprotno pa lahko »skrivanje« informacij vzbuja dvom o zakonitosti predpisa in v legitimnost celotnega postopka odločanja.

IP pozdravlja odločitev sodišča, saj je v demokratični družbi nujno in legitimno, da ima javnost vedno zagotovljen podroben vpogled v pripravo zakonskih rešitev.

Vir: IP.

patented vintage cameras placed on table

Evropski patentni urad uvaja sistematično dopolnilno iskanje starejših nacionalnih pravic

Pri Uradu za intelektualno lastnino RS pojasnjujejo, da bo od 1. septembra 2022 Evropski patentni urad (EPU) izvajal sistematične dopolnilne poizvedbe za iskanje “prejšnjih nacionalnih pravic” in ocenjevanje njihove ustreznosti prima facie. Ta nova izboljšana storitev bo brezplačno na voljo vsem prijaviteljem.

Redna dopolnilna iskanja za evropske prijave in prijave po Pogodbi o sodelovanju na področju patentov (Patent Cooperation Treaty – PCT) kot predhodnega stanja na podlagi členov 54(3) in 153(5) Evropske patentne konvencije (EPK) ob koncu pregleda pomenijo dodatno preverjanje kakovosti v postopku podelitve EPU. EPU bo to zagotavljanje kakovosti dopolnil z novo storitvijo za stanje tehnike, ki jih EPU ni treba iskati in ocenjevati v skladu z EPK.

V nasprotju z evropskimi prijavami in prijavami PCT se nacionalne prijave, imenovane prejšnje nacionalne pravice, ne štejejo  za stanje tehnike za namen evropskega vsebinskega preizkusa patentabilnosti (54. člen EPK). Na te prejšnje nacionalne pravice se je mogoče sklicevati le v nacionalnih postopkih kot razlog za razveljavitev po podelitvi evropskega patenta (člen 139(2) EPK). Zato se lahko prijavitelji odločijo za vložitev ločenega sklopa patentnih zahtevkov za državo s prejšnjimi nacionalnimi pravicami pred zaključkom preizkusa (138. pravilo EPK).

Ta možnost je lahko zanimiva za prijavitelje v okviru enotnega patenta, saj so do varstva z enotnim patentom upravičeni le evropski patenti, podeljeni z enakim sklopom patentnih zahtevkov za vse sodelujoče države članice EU (glej člen 3(1) Uredbe (EU) št. 1257/2012).

Na podlagi uspešnega pilotnega projekta bo EPU prijaviteljem ponudil dodatno storitev, ki jim bo pomagala pri odločitvi, ali naj vložijo ločene sklope patentnih zahtevkov. Oddelek za preizkuse bo poiskal prejšnje nacionalne pravice, ocenil njihovo prima facie ustreznost in sporočil navedbe vseh prima facie ustreznih nacionalnih pravic v sporočilu o nameri za podelitev (pravilo 71(3) EPK). Na tej podlagi bodo lahko prijavitelji poglobljeno ocenili vsako navedeno prejšnjo nacionalno pravico.

Nova storitev se bo odražala v redni posodobitvi smernic, ki bo predvidoma objavljena spomladi 2023.

Vir: UIL.

Coloured etching. Political chemist and German retorts or dissolving the Rhenish Confederacy. Published by R. Ackermann (print)

Vlada spreminja področja avtorske in sorodnih pravic na enotnem digitalnem trgu

Vlada Republike Slovenije je določila besedili predloga novel Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I) in Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A), s katerima želi v slovenski pravni red prenesti določila dveh evropskih direktiv.

Noveli urejata področja avtorske in sorodnih pravic na enotnem digitalnem trgu ter pravila izvrševanja tovrstnih pravic za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in določene prenose televizijskih ter radijskih programov. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah določa pravice avtorjev, Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic pa določa, kako te pravice avtorji uveljavljajo. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ocenjujejo, da bodo spremembe obeh zakonov prispevale k boljšemu delovanju notranjega digitalnega trga, zagotavljale visoko stopnjo varstva imetnikov avtorskih pravic, lajšale ureditev tovrstnih pravic ter vzpostavile okvir za uporabo avtorskih in drugih varovanih del s strani različnih uporabnikov.

Ker je rok za prenos obeh direktiv v pravni red RS potekel že junija 2021, Slovenija pa je uspela podaljšati rok za sprejetje zakona v Državnem zboru do 19. oktobra 2022, vlada predlaga sprejem zakonov po nujnem postopku.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino sta opravila zelo široko javno razpravo, saj sta bila predloga novel dvakrat v javni obravnavi in trikrat v medresorskem usklajevanju. Predlagani noveli se zaradi izčrpanih možnosti iskanja skupnih kompromisnih rešitev osredotočata zlasti na prenos vseh določb obeh evropskih direktiv.

Glavne rešitve predlagane novele Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I)

Z novelo Zakona o avtorski in sorodnih pravicah se urejajo predvsem tri področja: nekatere dodatne omejitve pravic avtorjev, boljše licenciranje oziroma širši dostop do vsebin na spletu ter pravično plačilo avtorjem in izvajalcem. Zaradi javnega interesa bodo po novem določene organizacije lahko v določenih primerih uporabljale dela brez dovoljenja avtorja in brez plačila. Torej, to bo mogoče za besedilno in podatkovno rudarjenje, ohranjanje kulturne dediščine, uporabo del izven pravnega prometa, torej tistih del, ki jih ni mogoče kupiti v prosti prodaji, ter pri znanstvenem raziskovanju. To sicer ne velja pri omejitvi za ponazoritev pri poučevanju v digitalnem okolju, kjer bodo avtorji prejeli nadomestilo.

Z novelo vlada omogoča tudi alternativno reševanje sporov in določa novi pravici založnika medijskih publikacij, kar bo izboljšalo položaj založnikov. Novela ZASP-I ureja tudi obveznosti ponudnikov vsebin za tako imenovano priobčitev javnosti oziroma storitve deljenja vsebin na spletu na platformah.

Pomembna novost novele ZASP-I je tudi ureditev pravičnega plačila avtorjem in izvajalcem v pogodbah za izkoriščanje njihovih del oziroma izvedb, dodatna nadomestila pa so predvidena tudi za avdiovizualni sektor, pri čemer bodo nadomestila po novem prejemali tudi filmski igralci in filmski producenti, kar bo izboljšalo položaj ustvarjalcev v tem sektorju. Vlada izboljšuje tudi določbe o evidenci dohodka ter obveznosti poročanja avtorju in izvajalcu o ustvarjenem prihodku ter spremembah pogodb, ki določajo uporabo njihovih del.

Glavne rešitve predlagane novele Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A)

Novela ZKUASP-A določa obvezno izvrševanje avtorske pravice le preko kolektivnih organizacij za vse oblike ponovnega prenosa prvotnega radiotelevizijskega signala (retransmisija), ne le za kabelsko retransmisijo (kot je to urejeno sedaj), kar pomembno olajšuje uveljavljanje pravic avtorjem del. Kolektivno upravljanje bo obvezno tudi v primeru nadomestil za uporabo avdio-vizualnih del, razen pri pravici filmskega producenta v primeru predvajanja avdiovizualnega dela v kinematografih, in če bo avdiovizualno delo predvajala RTV organizacija s svojimi RTV signali.

Avtor bo po novem upravičen tudi do primernega deleža prihodka, ki ga prejme založnik medijske publikacije v primeru uporabe spletnih člankov časopisnih hiš s strani drugih spletnih ponudnikov, ki zbirajo novice. Novela predvideva enakopravno delilno razmerje, in sicer 50 odstotkov nadomestila dobi avtor, 50 odstotkov nadomestila pa dobi založnik medijske publikacije.

Vir: MGRT.

Abraham Lincoln, The President Elect, addressing the People from the Astor House Balcony, February 9, 1861

Možnost odvzema volilne pravice osebam z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi je diskriminacija

Zagovornik načela enakosti je pri oceni diskriminatornosti predpisov 2022 ocenil, da je 7. člen Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ) diskriminatoren do oseb z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi.

Po oceni organa za varstvo pred diskriminacijo ureditev neupravičeno omogoča odvzem volilne pravice samo osebam s temi osebnimi okoliščinami. Izključno zanje predvideva možnost odvzema volilne pravice glede na izvedensko oceno njihove zmožnosti razumeti namen, pomen in učinek volitev, medtem ko se pri ostalih državljanih teh zmožnosti niti ne ocenjuje. Zagovornik je ocenil, da takšna različna obravnava ni upravičena in da ne more biti obravnavana kot izjema od prepovedi diskriminacije. Ukrep namreč ni ne ustrezen, ne edini možen in niti sorazmeren način doseganja legitimnosti volitev in preprečevanja zlorab pri oddaji glasov.

Ministrstvu za javno upravo je priporočil odpravo diskriminacije s spremembo zakona.

Vir: zagovornik.si.

Poslanci sprejeli Zakon o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov

Državni zbor je z 78 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost (DDV) za omilitev dviga cen energentov (ZNUDDVE). Vlada bo morala za energente z znižanim DDV zagotoviti tudi regulacijo cen.

Zakon bo za devet mesecev znižal DDV z 22 odstotkov na 9,5 odstotka na elektriko, zemeljski plin ter les za kurjavo in daljinsko ogrevanje. Nižja davčna stopnja bo veljala tako za gospodinjstva kot tudi za gospodarstvo.

Državni zbor je na predlog koalicije sprejel dopolnilo, po katerem mora vlada za obdobje veljavnosti znižanja DDV zagotoviti regulacijo cen energentov, za katere bo veljala regulacija cen na 1. september 2022. To trenutno velja za cene elektrike in plina.

Poslanci so zavrnili predlog SDS-a, da bi se DDV znižal na pet odstotkov in da bi znižanje veljalo tudi za kurilno olje.

Preberite tudi pripeto mnenje zakonodajno-pravne službe k predlogu ZNUDDVE.

Vir: STA.

Pojasnilo MOP: Ureditev pravnega stanja oziroma legalizacija nedovoljenega objekta po novem Gradbenem zakonu

Na Ministrstvu za okolje in prostor so pripravili pojasnilo o možnostih ureditev pravnega stanja oziroma legalizacijo nedovoljenega objekta, kot je to že omogočil Gradbeni zakon, ki se je začel uporabljati junija 2018, in nadgradil novi Gradbeni zakon, ki se je začel uporabljati junija 2022. Predstavlja tudi možnosti pridobitve uporabnega dovoljenja za obstoječ objekt po posebnih postopkih ali domnevo o izdanem gradbenem oziroma uporabnem dovoljenju po samem zakonu.

Pojasnilo je pripravljeno z namenom poenotenja razumevanja zakonskih določb in poenotenja ravnanj.

Namenjeno je seznanitvi investitorjev oziroma lastnikov, ki želijo urediti pravno stanje nedovoljenega objekta, ki je zgrajen brez ali v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, ali pravno stanje objekta prizidanega, rekonstruiranega ali s spremenjenim namenom uporabe brez ustreznih dovoljenj. Pojasnilo je namenjeno tudi pooblaščenim strokovnjakom, ki pripravljajo dokumentacijo za ureditev pravnega stanja objektov, in upravnim enotam, ki vodijo postopke in izdajajo upravne akte v teh postopkih. 

Pojasnilo z naslovom Ureditev pravnega stanja oziroma legalizacija nedovoljenega objekta po novem Gradbenem zakonu je objavljeno tudi na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor.

Vir: MOP.

Pojasnilo za izvajanje novega Zakona o urejanju prostora do sprejema podzakonskih aktov

V Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21; ZUreP-3), ki je začel veljati 31. decembra 2022 in se je začel uporabljati 1. junija 2022, je v 339. členu določeno, da Vlada RS izda izvršilne (podzakonske) predpise iz svoje pristojnosti v šestih mescih od uveljavitve zakona (do 30. junija 2022), minister pa podzakonske akte iz svoje pristojnosti v devetih mesecih od uveljavitve zakona (do 30. septembra 2022).

Večina podzakonskih predpisov je v zaključni fazi priprave in bodo sprejeti in objavljeni v Uradnem listu RS v zakonsko določenem roku. Za večino podzakonskih predpisov (razen Uredbe o prostorskem informacijskem sistemu in Pravilnika o merilih za določitev komunalno opremljenega nepozidanega stavbnega zemljišča) je že zaključena javna obravnava in so v fazi medresorskega usklajevanja. 

V uradnem listu naj bi bila v kratkem objavljena Pravilnik o lokacijski informaciji in Pravilnik o povprečnih stroških obstoječe komunalne opreme na osnovi povprečnih stroškov obstoječe komunalne opreme na enote mere in izračunu komunalnega prispevka na podlagi nadomestnih podlag.

Za premostitev vrzeli med začetkom uporabe ZUreP-3 in uveljavitvijo vseh podzakonskih predpisov je v ZUreP-3 v končnih določbah urejeno podaljšanje veljavnosti oziroma uporabe podzakonskih aktov sprejetih na podlagi prejšnjih zakonov.

V primeru, kadar ZUreP-3 določene obveznosti in upravne postopke, dokumentacijo, potrdila predpisuje drugače, kot to določajo določeni podzakonski predpisi, ki se še uporabljajo, ali pa ti podzakonski predpisi tega niti ne urejajo, se neposredno uporabijo določbe ZUreP-3, kot novejšega predpisa višje ravni.

Lokacijska informacija v povezavi s potrdilom o namenski rabi prostora po ZUreP-2

Po ZUreP-3 občine ne izdajajo več potrdila o namenski rabi prostora, ampak je podatek o namenski rabi prostora sestavni del lokacijske informacije. V skladu s četrtim odstavkom 279. člena ZUreP-3 je v zahtevku lahko navedeno, katere vsebine mora vsebovati lokacijska informacija. Če bo občina prejela vlogo za izdajo potrdila o namenski rabi prostora naj to vlogo šteje kot vlogo za lokacijsko informacijo, ki vsebuje samo podatek o namenski rabi prostora, podatek o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora in predkupni pravici občine.

Načrtovanje in prijava začetka gradnje/priglasitev začasnega skladiščnega objekta

Gradbeni zakon (GZ-1) v drugem odstavku 9. člena določa obveznost prijave začetka gradnje na pristojno občino za začasne skladiščne objekte in enostavne stavbe. Po prvem odstavku 156. člena GZ-1 je prijavo enostavnih stavb odložena do vzpostavitve eGraditve (1. januarja 2024).

GZ-1 določa, da se za določitev podrobnejših meril in pogojev postavitve začasnih objektov pripravi Pravilnik o začasnih objektih. Pravilnik o začasnih objektih (Uradni list RS, št. 79/22), ki  že velja, v prehodnem obdobju (do sprejema Pravilnika o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih za gradnjo objektov, ki bo določal tudi obliko obrazca prijave začasnega skladiščnega objekta) določa tudi potrebne podatke, ki jih je treba navesti v prijavi začasnega skladiščnega objekta.

Pri prijavi začetka gradnje je treba upoštevati določbe 284. člena ZUreP-3, Ta določa, da občina v 15 dneh od prejema obrazca prijave začetka gradnje začasnega skladiščnega objekta (kar šteje kot priglasitev v skladu z 284. členom ZUreP-3) izda soglasje k priglašenemu posegu v prostor, če je ta skladen s prostorskimi izvedbenimi akti. Če občina soglasja v tem roku ne izda se šteje, da je priglašen poseg skladen s prostorskimi izvedbenimi akti. Soglasje k priglašenemu posegu v prostor mora, pred izdajo, potrditi občinski urbanist (četrti odstavek 46. člena ZUreP-3). Ker sedmi odstavek 284. člen ZUreP-3 določa, da se kot evidentiranje začetka gradnje šteje soglasje občine k priglašenemu posegu, se za datum prijave začetka gradnje začasnega skladiščnega objekta šteje datum izdanega soglasja občine oziroma petnajsti dan od priglasitve začasnega skladiščnega objekta, če občina soglasja ne izda.

Soglasje občine k manjši rekonstrukciji

V zvezi z izvajanjem manjše rekonstrukcije GZ-1 v prvem odstavku 139. člena določa, da se do sprejema nove Uredbe o razvrščanju objektov, manjša rekonstrukcija šteje za rekonstrukcijo. Navedeno pomeni, da se določbe glede manjše rekonstrukcije do sprejema Uredbe o razvrščanju objektov še ne uporablja, izvedba take gradnje pa je rekonstrukcija, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, prijaviti začetek gradnje in pridobiti uporabno dovoljenje.

Zato se tudi soglasja občine, v skladu z šestim odstavkom 284. člena ZUreP-3, glede skladnosti manjše rekonstrukcije, ki pomeni manjše povečanje prostornine ali prizidava zunanjega stopnišča ali dvigala, ne pridobiva do sprejema Uredbe o razvrščanju objektov.

Odmera komunalnega prispevka

V skladu z devetim odstavkom 296. člena ZUreP-3 so 1. junija 2022 prenehali veljati vsi občinski programi opremljanja ter odloki o merilih in odmeri komunalnega prispevka, izdani na podlagi predpisov veljavnih pred ZUreP-2. Občine, ki do 1. junija 2022 niso sprejele podlag za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, bodo v skladu z določbo 297. člena ZUreP-3 do sprejetja teh, za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo dolžne uporabljati nadomestne podlage in pravila za odmero in izračun komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. Nadomestne podlage in pravila določa 231. člen ZUreP-3, podrobneje pa bodo določene z novim pravilnikom, ki bo nadomestil trenutno veljavnega.  Do sprejema in uveljavitve novega pravilnika  se kot nadomestna podlaga uporablja Pravilnik o povprečnih stroških obstoječe komunalne opreme na enoto mere in izračunu komunalnega prispevka na podlagi nadomestnih podlag (Uradni list RS, št.  66/18 in 99/21 – ZUreP-3).

Nosilci urejanja prostora

Drugi odstavek 41. člena ZUreP-3 določa, da so državni nosilci urejanja prostora, ne glede na druge zakone, le ministrstva, ki skrbijo za enotno zastopanje vseh resornih javnih interesov. Seznam državnih nosilcev urejanja prostora bo ministrstvo objavilo v prostorskem informacijskem sistemu.

Nadaljevanje začetih postopkov priprave OPN in OPPN

Tretji odstavek 298. člena ZUreP-3 določa, da se postopki priprave prostorskih aktov, začeti na podlagi ZUreP-2 končajo po določbah ZUreP-2. Za občinske prostorske akte (OPN—občinski prostorski načrti in OPPN—občinski podrobni prostorski načrti) navedeno velja za primere, ko je že sprejet sklep o začetku priprave prostorskega akta. Za sprejet sklep o pripravi se šteje, ko je ta sprejet s strani župana in objavljen v uradnem glasilu in uveljavljen. Objava sklepa v uradnem glasilu ni zgolj v funkciji (naknadnega) obveščanja javnosti o že sprejetem oziroma veljavnem aktu župana, temveč gre za njegov konstitutivni element.

Podobna določba je tudi v 299. členu ZUreP-3, ki določa, da se postopki lokacijske preveritve, začeti pred začetkom uporabe ZUreP-3, končajo po določbah ZUreP-2. Pri lokacijski preveritvi začetek postopka ni definiran s sprejetim sklepom, vendar pa ministrstvo meni, da se za začetek postopka lahko šteje, ko je pobuda z elaboratom oddana na pristojno občino.

Vir: gov.si.

Izteka se čas za najavo glasovanja v drugem kraju ali na domu

Če želite glasovati v drugem kraju (na t. i. volišču OMNIA) ali na domu, imate še danes do polnoči čas, da to javite volilni komisiji.

Če na dan volitev, ki bodo v nedeljo, 24. aprila, ne boste v volilnem okraju svojega stalnega prebivališča, lahko glasujete v drugem kraju (na volišču OMNIA), vendar morate o tem pravočasno obvestiti okrajno volilno komisijo. Rok se izteče danes ob polnoči. Na volišču OMNIA lahko glasujejo tudi volilci, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji in bodo na dan volitev v Sloveniji.

Vlogo za glasovanje zunaj okraja stalnega prebivališča lahko oddate prek portala eUprava, ki omogoča oddajo vloge z e-identiteto in brez e-identitete. V nedeljo lahko nato volite na volišču v okraju, ki ste ga izbrali, s seboj pa imejte osebni dokument, s katerim boste izkazali svojo identiteto.

Danes ob polnoči poteče tudi rok za prijavo glasovanja na domu. To je namenjeno vsem volilcem, ki se zaradi bolezni (tudi zaradi Covida-19) ne morejo osebno zglasiti na volišču in želijo glasovati pred volilnim odborom na svojem domu. Vlogo za glasovanje na domu in kopijo ustreznega zdravniškega potrdila mora volilec vložiti pri okrajni volilni komisiji, na območju katere ima stalno prebivališče. Vlogo za glasovanje na domu lahko, podobno kot pri glasovanju v drugem kraju, odda prek portala eUprava, ki omogoča oddajo vloge z e-identiteto in brez e-identitete.

Vir: DVK, STA.