Zagovornik ugotovil diskriminacijo pri merilih za poslovno in delovno uspešnost

Dodano Avtor NataliZnačka Diskriminacija

Zagovornik načela enakosti je obravnaval primer, ko je podjetje diskriminatorno določilo tako merila za dodelitev nagrade iz naslova poslovne uspešnosti družbe kot nagrade za delovno uspešnost kolektiva prodajnega mesta. Pri obeh nagradah so bili tako potencialno prikrajšani zaposleni, ki so bili z dela odsotni zaradi osebnih okoliščin zdravstvenega stanja, starševstva, nosečnosti, invalidnosti in družinskega stanja.

Prijavitelj domnevne diskriminacije je Zagovornika obvestil, da je določeno podjetje določilo, da bo nagrada iz naslova poslovne uspešnosti družbe nižja za vse zaposlene, ki bodo z dela odsotni več kot 40 ur zaradi bolniške odsotnosti, opravičene neplačane odsotnosti, porodniške odsotnosti, očetovskega dopusta, suspenza in podobno. Pri merilih za nagrado za nadpovprečne rezultate prodajnih mest pa je določilo, da bodo to nagrado iz naslova delovne uspešnosti skupine zaposlenih prejeli samo tisti, ki so bili v celem letu na delovnem mestu vsaj 183 dni.

Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije preveril, ali bi takšno ureditev lahko obravnavali kot dopustno izjemo od prepovedi diskriminacije, in po prejetju pojasnil podjetja ugotovil, da ne.

V odločbi je navedel, da je pri izplačilu dela plače iz naslova poslovne uspešnosti družbe, poljudno imenovane tudi božičnica ali trinajsta plača, bistveno, da se v tem primeru deli presežek, ki ga je družba dosegla kot celota, in so do nagrade zato praviloma upravičeni vsi delavci. Obravnavano merilo, ki je božičnico znižalo za vse, ki so bili med letom odsotni več kot 40 ur, pa je v slabši položaj neupravičeno postavilo zaposlene, ki so morali biti med letom z dela zaradi osebnih okoliščin, kot so zdravstveno stanje, nosečnost, starševstvo, družinski status in invalidnost, kar je diskriminatorno.

Glede meril za izplačilo delovne uspešnosti posameznega zaposlenega ali skupine zaposlenih je Zagovornik v odločbi pojasnil, da se pri tej nagradi lahko posredno upošteva tudi prisotnost na delovnem mestu, saj je dejanska učinkovitost delavca eno od ključnih meril za izplačilo takšne nagrade. Ocenil pa je, da v obravnavanem primeru določitev meje, da zaposleni, ki so bili v določenem letu z dela odsotni več kot 183 dni, ne prejmejo niti delčka nagrade, prav tako ni skladna s protidiskriminacijsko zakonodajo. Merilo, ki je na videz nevtralno za vse zaposlene, namreč v slabši položaj tudi v tem primeru postavi samo tiste, ki so bili zaradi njihovih osebnih okoliščin, denimo nosečnosti ali zdravstvenega stanja, z dela odsotni daljše časovno obdobje.

Zagovornik je zato v obravnavanem primeru potrdil diskriminacijo tako pri merilih za odmero božičnice kot pri merilih za izplačilo nagrade za delovno uspešnost.

odlocba_zagovornik-ugotovil-diskriminacijo-pri-merilih-za-poslovno-in-delovno-uspesnostDownload

Vir: zagovornik.si.

Advertisement

Umetna inteligenca v sodstvu

Dodano Avtor NataliZnačka Umetna inteligenca

Umetna inteligenca pomeni velik napredek v tehnologiji in ima čedalje pomembnejšo vlogo v različnih sektorjih. Vedno pogosteje pa se pojavlja vprašanje, kakšna je njena vloga v sodstvu.

Nekateri vneto zagovarjajo uporabo umetne inteligence v sodstvu, ker naj bi imela velik potencial za izboljšanje procesov sodnega odločanja. Prispevala bi lahko k bolj učinkovitemu in pravičnemu sodnemu sistemu, tako da bi pomagala pri analizi velikih količin podatkov in pravnih dokumentov, ki so potrebni za odločanje v sodnih postopkih, iskanju vzorcev v odločanju sodnikov, olajšala bi pripravo na sodno obravnavo, postregla s podatki o določeni pravni ali drugi tematiki, itd. Gre zlasti za to, da bi lahko prek intenzivnega in globokega strojnega učenja komulirala vse pravno znanje ter ga uporabila pri reševanju pravnih primerov, obenem pa tudi prepoznala vzorce in trende, ki jih človeški um težje zaznana ali pa jih sploh ne prepozna. V poštev bi tako prišla ne le pri sodnikovem odločanju, ampak tudi službah, ki so zadolžene za upravljanje sodstva.

Po drugi strani obstajajo tehtni pomisleki glede uporabe umetne inteligence v sodstvu. Ena od glavnih skrbi je, da bi umetna inteligenca vplivala na neodvisnost sodnikovega odločanja. Zelo vprašljivo namreč je, iz katere baze podatkov naj umetna inteligenca zajema, kako zagotoviti zadostno stopnjo transparentnosti odločanja, kako preseči meje strojnega učenja, ki temelji na človeškem vnosu podatkov in zapletenih matematičnih algoritmih, itd. Robot-sodnik bi lahko povsem napačno razlagal pravo v danem življenjskem primeru, odsotnost empatije pa bi lahko vodila v prestroge in nevzdržne odločitve. Pomisleki pa se pojavljajo tudi glede odgovornosti sodnika za sprejete odločitve.

V prihodnosti bi lahko umetna inteligenca v sodstvu prinesla številne prednosti, saj bi lahko pomagala pri hitrejših in bolj učinkovitih sodnih postopkih, s tem pa zmanjšala stroške in čas, ki ga sodni postopki zahtevajo. Poleg tega bi lahko umetna inteligenca pomagala pri izboljšanju kakovosti sodnih odločitev, saj bi lahko analizirala velike količine podatkov in tako pomagala sodnikom pri odločanju.

Čeprav ima velik potencial za izboljšanje sodnega sistema, mora biti umetna inteligenca uporabljena na ustrezen način in v primernem obsegu, upoštevajoč etične in pravne vidike. Zato bi morali pozorno spremljati njen razvoj in premišljeno odločati o njeni uporabi. Paziti je treba (ali bo treba), da se njena uporaba ne izkaže za nepravično in ne vodi do neenakosti pri obravnavi življenjskih primerov. Pravniki bodo morali tesno sodelovati s strokovnjaki informacijske in drugih strok, da ne bo prišlo do črnih scenarijev, ki bi pripeljali do neredov v družbi. Vselej se moramo zavedati, da je človek tisti, ki ustvarja umetno inteligenco, pri čemer v tem trenutki ni jasno, kakšne so lahko vse implikacije takega napredka. Ali povedano drugače: kdaj človek postane stroj in kdaj stroj preneha biti človek.

Opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ni v neskladju z Ustavo

Dodano Avtor NataliZnačka Sodna praksa

Ustavno sodišče se je z omejevanjem dela zdravstvenih delavcev izven javnega zavoda ukvarjalo že v zadevi št. U-I-198/19, v kateri je obravnavalo zahtevo poslank in poslancev Državnega zbora, ki je neposredno naslavljala 53.b člen Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej). O navedeni zadevi je presojalo prejšnji mesec in odločilo, da člen 53.b ZZDej ni v neskladju z Ustavo.

Ustavno sodišče je tokrat obravnavalo zahtevo reprezentativnega sindikata v zdravstvu. Procesne pogoje za vsebinsko obravnavo je zahteva izpolnjevala samo v delu, v katerem se je nanašala na tretji odstavek 53.a člena ZZDej. Ta določa, da je opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki ni v skladu s pogoji in omejitvami, ki jih določa ta zakon, razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sindikat meni, da gre za neutemeljeno neenako obravnavo zdravstvenih delavcev v javnem zavodu v primerjavi z zdravstvenimi delavci pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti pa tudi v primerjavi z drugimi zaposlenimi v javnem sektorju, saj naj bi bila samo za njih izključena možnost milejše obravnave glede na intenziteto posamezne kršitve po splošni delovnopravni ureditvi.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da izpodbijana zakonska ureditev ne pomeni samo posebne ureditve konkurenčne prepovedi na zdravstvenem področju (kot izhaja iz zahteve), ampak tudi posebno ureditev dopolnilnega dela na tem področju. ZZDej postopka izredne odpovedi za zdravstvene delavce ni posebej uredil, zato se v zvezi s tem uporabljajo določbe iz splošne delovnopravne ureditve. Ob primerjavi zakonskih ureditev za primerjane skupine delavcev je bilo ugotovljeno, da so vse skupine delavcev lahko podvržene izredni odpovedi v primeru kršitve konkurenčne prepovedi ali določb o dopolnilnem delu, če je izpolnjen dodaten pogoj, ki ga določa ZDR-1 kot splošna delovnopravna ureditev za vse enako, to je nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Od obstoja dodatnega pogoja v konkretnih okoliščinah je zato odvisno, ali bo delodajalec ob ugotovljeni kršitvi zdravstvenemu delavcu podal izredno odpoved ali pa bo izbral katerega od drugih milejših ukrepov iz splošne delovnopravne ureditve v skladu z intenziteto kršitve (redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ali disciplinska sankcija). Uvedba posebnega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zdravstvenim delavcem z ZZDej ni izključila splošne delovnopravne ureditve, s tem pa ostalih možnih ukrepov, ki so na voljo glede na intenziteto posamezne kršitve. Posledično to pomeni, da izpodbijana zakonska ureditev vse primerjane skupine obravnava v bistvenem enako. Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da 53.a člen ZZDej ni v neskladju z Ustavo.

u-i-52-185Download

Vir: Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/18 z dne 16. februarja 2023.

Inšpektorji ovrgli trditve, da trgovci goljufajo pri tehtanju sadja in zelenjave

Sektor za meroslovni nadzor, ki deluje znotraj Urada Republike Slovenije za meroslovje je prejel več prijav, da imajo tehtnice na oddelkih sadja in zelenjave v trgovskih centrih Spar d. o. o. in Mercator d. o. o. na tehtalni površini nameščene plastične zaščitne pokrove in da tako goljufajo pri tehtanju.

Prijavitelji so trdili, da so izdelke tehtali tudi pri odstranjenem plastičnem pokrovu in ugotovili, da je bila masa izdelka pri tehtnicah z nameščenem plastičnem pokrovu nekaj gramov višja, kot pri tehtanju na tehtnicah brez plastičnega pokrova. 

Inšpektorji želijo potrošnike opozoriti, da gre pri odstranjevanju plastičnih pokrovov s tehtalne površine za nepooblaščeno poseganje v pravilno nameščene in ničlirane tehtnice. Pri tehtanju blaga brez zaščitnega pokrova gre za oškodovanje trgovcev in ne potrošnikov. Pri tehtnicah, ki imajo plastične pokrove, je masa plastičnega pokrova ničlirana, kar pomeni, da masa plastičnega pokrova ni všteta v maso izdelka.

Na eni od prijavljenih lokacij so inšpektorji urada dne 2. februarja 2023 izvedli meroslovni nadzor vseh tehtnic v uporabi. Pri tem smo ugotovili, da so bile vse tehtnice v trgovini skladne s Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice oziroma, da so bile veljavno overjene ter ustrezno zaščitene pred nepooblaščenim posegom v merila.

Na tehtnici na oddelku sadja in zelenjave so izvedli tudi kontrolni preskus za preverjanje točnosti tehtnice. Postopek preskusa s plastičnim pokrovom in brez njega so tudi posneli. Pri kontrolnem preskusu je bilo ugotovljeno, da je tehtnica točna, skladna z navedenim pravilnikom oziroma ustreza predpisanim meroslovnim zahtevam.

Vir: Urad za meroslovje.

Dodano Avtor NataliZnačka MeroslovjeKomentiraj

Postopek registracije s.p.

Dodano Avtor NataliZnačka InformacijeKomentiraj

Samostojni podjetnik (s.p.) je posameznik – fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Odprtje s.p. običajno poteka v treh korakih. Začne se z vpisom v Poslovni register Slovenije (tj. registracijo), sledita prijavi na FURS in v obvezna socialna zavarovanja. Registracija s.p. je hitra, preprosta in brezplačna. Ustanovitveni kapital ni potreben, vendar pa je treba premisliti, koliko odgovornosti je posameznik kot podjetnik pripravljen nositi, saj je kot gospodarski subjekt neomejeno odgovoren z vsem svojim premoženjem.

Na podlagi določb zakona, ki ureja gospodarske družbe, lahko samostojni podjetnik začne opravljati dejavnost, ko je vpisan v Poslovni register Slovenije.

Enostavno poslovno obliko podjetja lahko hitro in brezplačno ustanovite:

V poslovni register se lahko vpiše fizična oseba, ki je vpisana v Centralni register prebivalstva (CRP) in ima v Republiki Sloveniji pridobljeno EMŠO in davčno številko.

O vpisu odloča AJPES na podlagi popolne vloge:

  • če je prijava za vpis popolna, AJPES izda sklep o vpisu, zoper katerega je mogoča pritožba v osmih dneh od datuma vročitve,
  • če je prijava nepopolna, AJPES zahteva dopolnitev prijave, in sicer v roku osmih dni,
  • če podjetnik v roku ne dopolni prijave oziroma ne izpolnjuje pogojev za vpis, AJPES izda negativni sklep, zoper katerega je mogoča pritožba v osmih dneh od vročitve.

Postopek registracije je brezplačen.

Upoštevajte, da firma podjetnika (tj. ime, s katerim družba posluje) vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine. Samostojni podjetnik pa lahko za ustanovitev s.p. uporablja tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime, priimek in oznako s.p.

Registracija s.p. preko portala SPOT

Registracijo samostojnega podjetja lahko izvedete tudi od doma, preko portala SPOT.

Za elektronsko poslovanje potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo ter ostalo priporočljivo opremo. Elektronska prijava za vpis v Poslovni register je omejena zgolj na vloge brez prilog, npr. v primerih, ko je vlagatelj lastnik nepremičnine, v kateri želi zvajati dejavnost in mu ni potrebno priložiti overjene izjave lastnika nepremičnine.

Aplikacija v portalu preveri določene omejitve potencialnega podjetja.

Postopek registracije je brezplačen. S postopkom začnite tukaj.

Vir: SPOT – Slovenska poslovna točka.

Stvarne služnosti nimajo zakonsko določene vsebine in, ko gre za omejitev izvrševanja služnosti le na določene dele služeče nepremičnine, tudi ne prostorskih meja izvrševanja služnosti. Zato mora biti oboje natančno opisano.
Če opis prostorskih meja služnosti ne omogoča zanesljive in trdne opredelitve meja prostora, na katerem se izvršuje služnost, ima lastnik služeče nepremičnine v zemljiški knjigo vpisano potencialno črno luknjo, ki omogoča nenadzorovano širjenje služnosti in utesnjevanje njegove lastninske pravice. Temu nasproti zato stoji načelo restriktivnosti služnosti (prvi odstavek 219. člena SPZ), ki v tem kontekstu zahteva natančno opredelitev prostorskih meja izvrševanja služnosti. Izhodiščna predpostavka uresničevanja zapovedi utesnjevanja služnosti je natančna opredelitev te stvarne pravice – tako po vsebini kot po prostorskih mejah njenega izvrševanja.

VSRS Sklep II Ips 32/2022 z dne 7. septembra 2022.

Dodano Avtor NataliZnačka Sodna praksaKomentiraj

Vlada je državni prostorski načrt za prvi del južnega dela tretje razvojne osi z uredbo res sprejela leta 2012, toda državni prostorski načrti niso pravnomočni, spremeniti ali razveljaviti jih je mogoče z uspešnim upravnim sporom.
Pobudo za spremembo državnega prostorskega načrta po zakonu o urejanju prostora lahko vloži pristojno ministrstvo. Ministrstvo za infrastrukturo, ki je pristojno za to področje, je za Razkrinkavanje.si sporočilo, da sprememb državnega prostorskega načrta ne načrtujejo.
Trditev portala, da je bil državni prostorski načrt za cesto od avtoceste A2 pri Novem mestu do Malin leta 2012 sprejet pravnomočno, zato ni nikakršnih možnosti za njegovo spremembo, ne drži.

– SAMO DEMŠAR, OŠTRO.SI o gradnji južnega dela tretje razvojne osi, ki bo povezoval Novo mesto in slovensko-hrvaško mejo
Dodano Avtor NataliZnačka IzjaveKomentiraj