V mednarodni skupnosti ima ideja o Palestini kot suvereni državi tako podpornike kot tudi nasprotnike, vendar se tehtnica vidno nagiba v prid prvih. Do 30. oktobra 2014 je Palestino kot državo priznalo 135 držav članic Združenih narodov, tj. 69,9 odstotka vsega članstva. Nazadnje, 30. oktobra 2014, je to storila Švedska.

Ker je veliko razprav o priznanju Palestine kot države, je treba poudariti, da ima tudi nepriznana država, ki izpolnjuje mednarodnopravna merila za nastanek države kot subjekta mednarodnega prava, naravo države. Ta merila so stalno prebivalstvo, opredeljeno ozemlje, vlada in sposobnost vstopiti v odnose z drugimi državami. Določila pa jih je že Konvencija iz Montevidea o pravicah in dolžnostih držav iz leta 1933. Z mednarodnopravnega vidika to pomeni, da Palestina je država.

V Sloveniji je o vprašanju priznanja Palestine kot neodvisne in suverene države ter stanju bližnjevzhodnega mirovnega procesa novembra 2014 razpravljal Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije. Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je na seji izrazil podporo palestinski državnosti in poudaril, da je kljub temu treba upoštevati vse vidike in okoliščine priznanja. Predlagal je, da se upošteva dosedanja praksa priznavanja držav in se postopek priznanja izvede na predlog vlade. Pozval je k iskanju najširšega soglasja, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU ter dodal, da cilj ni le priznanje Palestine, ampak dolgoročna rešitev bližnjevzhodnega spora z medsebojnim priznanjem dveh držav ter zagotovitev delovanja Palestine kot države. “Gotovo se je strinjati z visoko predstavnico Frederico Mogherini, da potrebujemo palestinsko državo, če želimo doseči neki dolgoročen, trajen mir seveda ob pogoju, da obe strani se tudi medsebojno priznavajo,” je na seji poudaril zunanji minister Erjavec.

Odbor za zunanjo politiko je s sklepom od Vlade Republike Slovenije zahteval, da Državnemu zboru predloži sklep o priznanju države Palestine. Na tej podlagi naj bi vlada v enem mesecu obravnavala informacijo glede vseh okoliščin priznanja Palestine. Dne 21. januarja 2015 je zunanji minister Erjavec v Državnem zboru napovedal, da bo gradivo za vlado za morebitno priznanje Palestine pripravljeno v enem mesecu. Po sprejetju na vladi bo gradivo poslano v parlamentarno proceduro.

Slovenija se zavzema za mirno rešitev izraelsko-palestinskega spora ter podpira prizadevanja mednarodne skupnosti za oživitev pogajalskega procesa. Spremembe meja iz leta 1967 brez soglasja obeh sprtih strani ne priznava in zagovarja stališče, da izraelska naselja na zasedenem ozemlju niso v skladu z mednarodnim pravom. Palestincem priznava pravico do samoodločbe in vzpostavitev lastne države, pri čemer poudarja, da je cilj sklenitev trajnega mirovnega sporazuma in oblikovanje ter medsebojno priznanje dveh držav.

Ministrstvo za zunanje zadeve pojasnjuje, da je v dvostranskih odnosih s Palestino Slovenija naredila že več korakov v smeri krepitve palestinske državnosti. Dvignila je status Predstavniške pisarne Republike Slovenije v Ramali v Urad Republike Slovenije v Ramali ter raven akreditacije nerezidenčnega vodje diplomatske misije Palestine v Sloveniji. Od marca 2014 pa v dvostranski komunikaciji uporablja naziv Palestina in ne več Palestinska oblast.

V preteklih letih je redno finančno podpirala aktivnosti Agencije ZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA). Nazadnje je za omenjeno agencijo na Donatorski konferenci za Palestino in obnovo Gaze oktobra 2014 v Kairu najavila prispevek v višini 150.000 evrov (za obdobje 2015-2017), in sicer v obliki letnega prispevka v višini 50.000 evrov. Od leta 2014 financira projekt “Rehabilitacija žrtev konflikta iz Gaze ter pomoč pri izgradnji kapacitet v Gazi” v skupni vrednosti 130.000 evrov (65.000 evrov letno), ki ga izvaja ITF – Ustanova za krepitev človekove varnosti v sodelovanju z URI Soča. Zagotovila pa bo tudi pomoč palestinskim študentom v obliki razvojnih štipendij za podiplomski študij v Sloveniji. Razpis za študijsko leto 2015/2016 v višini 100.000 evrov je bil objavljen 29. decembra 2014.

Podpora Slovenije pa ni omejena le na finančne vidike pomoči. Že od maja 2012 tako sodeluje v policijsko-pravosodni misiji Evropske unije (EUPOL COPPS), ki pomaga izgrajevati in usposabljati palestinske policijske in pravosodne strukture. Nadaljuje pa tudi s projekti razvojnega sodelovanja in zagotavljanja humanitarne pomoči, ki naslavljajo temeljne potrebe palestinskega prebivalstva.

Viri: Montevideo Convention on the Rights and Duties of States; Zapis nujne seje Odbora za zunanjo politiko z dne 28. 11. 2014; Dnevnik; Odziv Ministrstva za zunanje zadeve z dne 23. 1. 2015; EUPOL COPPS.