Oznaka: featured

patented vintage cameras placed on table

Evropski patentni urad uvaja sistematično dopolnilno iskanje starejših nacionalnih pravic

Dodano Avtor N.G.Značka Pravo intelektualne lastnineKomentiraj

Pri Uradu za intelektualno lastnino RS pojasnjujejo, da bo od 1. septembra 2022 Evropski patentni urad (EPU) izvajal sistematične dopolnilne poizvedbe za iskanje “prejšnjih nacionalnih pravic” in ocenjevanje njihove ustreznosti prima facie. Ta nova izboljšana storitev bo brezplačno na voljo vsem prijaviteljem.

Redna dopolnilna iskanja za evropske prijave in prijave po Pogodbi o sodelovanju na področju patentov (Patent Cooperation Treaty – PCT) kot predhodnega stanja na podlagi členov 54(3) in 153(5) Evropske patentne konvencije (EPK) ob koncu pregleda pomenijo dodatno preverjanje kakovosti v postopku podelitve EPU. EPU bo to zagotavljanje kakovosti dopolnil z novo storitvijo za stanje tehnike, ki jih EPU ni treba iskati in ocenjevati v skladu z EPK.

V nasprotju z evropskimi prijavami in prijavami PCT se nacionalne prijave, imenovane prejšnje nacionalne pravice, ne štejejo  za stanje tehnike za namen evropskega vsebinskega preizkusa patentabilnosti (54. člen EPK). Na te prejšnje nacionalne pravice se je mogoče sklicevati le v nacionalnih postopkih kot razlog za razveljavitev po podelitvi evropskega patenta (člen 139(2) EPK). Zato se lahko prijavitelji odločijo za vložitev ločenega sklopa patentnih zahtevkov za državo s prejšnjimi nacionalnimi pravicami pred zaključkom preizkusa (138. pravilo EPK).

Ta možnost je lahko zanimiva za prijavitelje v okviru enotnega patenta, saj so do varstva z enotnim patentom upravičeni le evropski patenti, podeljeni z enakim sklopom patentnih zahtevkov za vse sodelujoče države članice EU (glej člen 3(1) Uredbe (EU) št. 1257/2012).

Na podlagi uspešnega pilotnega projekta bo EPU prijaviteljem ponudil dodatno storitev, ki jim bo pomagala pri odločitvi, ali naj vložijo ločene sklope patentnih zahtevkov. Oddelek za preizkuse bo poiskal prejšnje nacionalne pravice, ocenil njihovo prima facie ustreznost in sporočil navedbe vseh prima facie ustreznih nacionalnih pravic v sporočilu o nameri za podelitev (pravilo 71(3) EPK). Na tej podlagi bodo lahko prijavitelji poglobljeno ocenili vsako navedeno prejšnjo nacionalno pravico.

Nova storitev se bo odražala v redni posodobitvi smernic, ki bo predvidoma objavljena spomladi 2023.

Vir: UIL.

Advertisement
Coloured etching. Political chemist and German retorts or dissolving the Rhenish Confederacy. Published by R. Ackermann (print)

Vlada spreminja področja avtorske in sorodnih pravic na enotnem digitalnem trgu

Dodano Avtor N.G.Značka Avtorsko pravoKomentiraj

Vlada Republike Slovenije je določila besedili predloga novel Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I) in Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A), s katerima želi v slovenski pravni red prenesti določila dveh evropskih direktiv.

Noveli urejata področja avtorske in sorodnih pravic na enotnem digitalnem trgu ter pravila izvrševanja tovrstnih pravic za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in določene prenose televizijskih ter radijskih programov. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah določa pravice avtorjev, Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic pa določa, kako te pravice avtorji uveljavljajo. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ocenjujejo, da bodo spremembe obeh zakonov prispevale k boljšemu delovanju notranjega digitalnega trga, zagotavljale visoko stopnjo varstva imetnikov avtorskih pravic, lajšale ureditev tovrstnih pravic ter vzpostavile okvir za uporabo avtorskih in drugih varovanih del s strani različnih uporabnikov.

Ker je rok za prenos obeh direktiv v pravni red RS potekel že junija 2021, Slovenija pa je uspela podaljšati rok za sprejetje zakona v Državnem zboru do 19. oktobra 2022, vlada predlaga sprejem zakonov po nujnem postopku.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino sta opravila zelo široko javno razpravo, saj sta bila predloga novel dvakrat v javni obravnavi in trikrat v medresorskem usklajevanju. Predlagani noveli se zaradi izčrpanih možnosti iskanja skupnih kompromisnih rešitev osredotočata zlasti na prenos vseh določb obeh evropskih direktiv.

Glavne rešitve predlagane novele Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I)

Z novelo Zakona o avtorski in sorodnih pravicah se urejajo predvsem tri področja: nekatere dodatne omejitve pravic avtorjev, boljše licenciranje oziroma širši dostop do vsebin na spletu ter pravično plačilo avtorjem in izvajalcem. Zaradi javnega interesa bodo po novem določene organizacije lahko v določenih primerih uporabljale dela brez dovoljenja avtorja in brez plačila. Torej, to bo mogoče za besedilno in podatkovno rudarjenje, ohranjanje kulturne dediščine, uporabo del izven pravnega prometa, torej tistih del, ki jih ni mogoče kupiti v prosti prodaji, ter pri znanstvenem raziskovanju. To sicer ne velja pri omejitvi za ponazoritev pri poučevanju v digitalnem okolju, kjer bodo avtorji prejeli nadomestilo.

Z novelo vlada omogoča tudi alternativno reševanje sporov in določa novi pravici založnika medijskih publikacij, kar bo izboljšalo položaj založnikov. Novela ZASP-I ureja tudi obveznosti ponudnikov vsebin za tako imenovano priobčitev javnosti oziroma storitve deljenja vsebin na spletu na platformah.

Pomembna novost novele ZASP-I je tudi ureditev pravičnega plačila avtorjem in izvajalcem v pogodbah za izkoriščanje njihovih del oziroma izvedb, dodatna nadomestila pa so predvidena tudi za avdiovizualni sektor, pri čemer bodo nadomestila po novem prejemali tudi filmski igralci in filmski producenti, kar bo izboljšalo položaj ustvarjalcev v tem sektorju. Vlada izboljšuje tudi določbe o evidenci dohodka ter obveznosti poročanja avtorju in izvajalcu o ustvarjenem prihodku ter spremembah pogodb, ki določajo uporabo njihovih del.

Glavne rešitve predlagane novele Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A)

Novela ZKUASP-A določa obvezno izvrševanje avtorske pravice le preko kolektivnih organizacij za vse oblike ponovnega prenosa prvotnega radiotelevizijskega signala (retransmisija), ne le za kabelsko retransmisijo (kot je to urejeno sedaj), kar pomembno olajšuje uveljavljanje pravic avtorjem del. Kolektivno upravljanje bo obvezno tudi v primeru nadomestil za uporabo avdio-vizualnih del, razen pri pravici filmskega producenta v primeru predvajanja avdiovizualnega dela v kinematografih, in če bo avdiovizualno delo predvajala RTV organizacija s svojimi RTV signali.

Avtor bo po novem upravičen tudi do primernega deleža prihodka, ki ga prejme založnik medijske publikacije v primeru uporabe spletnih člankov časopisnih hiš s strani drugih spletnih ponudnikov, ki zbirajo novice. Novela predvideva enakopravno delilno razmerje, in sicer 50 odstotkov nadomestila dobi avtor, 50 odstotkov nadomestila pa dobi založnik medijske publikacije.

Vir: MGRT.

Abraham Lincoln, The President Elect, addressing the People from the Astor House Balcony, February 9, 1861

Možnost odvzema volilne pravice osebam z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi je diskriminacija

Dodano Avtor N.G.Značka DiskriminacijaKomentiraj

Zagovornik načela enakosti je pri oceni diskriminatornosti predpisov 2022 ocenil, da je 7. člen Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ) diskriminatoren do oseb z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi.

Po oceni organa za varstvo pred diskriminacijo ureditev neupravičeno omogoča odvzem volilne pravice samo osebam s temi osebnimi okoliščinami. Izključno zanje predvideva možnost odvzema volilne pravice glede na izvedensko oceno njihove zmožnosti razumeti namen, pomen in učinek volitev, medtem ko se pri ostalih državljanih teh zmožnosti niti ne ocenjuje. Zagovornik je ocenil, da takšna različna obravnava ni upravičena in da ne more biti obravnavana kot izjema od prepovedi diskriminacije. Ukrep namreč ni ne ustrezen, ne edini možen in niti sorazmeren način doseganja legitimnosti volitev in preprečevanja zlorab pri oddaji glasov.

Ministrstvu za javno upravo je priporočil odpravo diskriminacije s spremembo zakona.

Vir: zagovornik.si.

Poslanci sprejeli Zakon o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov

Dodano Avtor N.G.Značka EnergetikaKomentiraj

Državni zbor je z 78 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost (DDV) za omilitev dviga cen energentov (ZNUDDVE). Vlada bo morala za energente z znižanim DDV zagotoviti tudi regulacijo cen.

Zakon bo za devet mesecev znižal DDV z 22 odstotkov na 9,5 odstotka na elektriko, zemeljski plin ter les za kurjavo in daljinsko ogrevanje. Nižja davčna stopnja bo veljala tako za gospodinjstva kot tudi za gospodarstvo.

Državni zbor je na predlog koalicije sprejel dopolnilo, po katerem mora vlada za obdobje veljavnosti znižanja DDV zagotoviti regulacijo cen energentov, za katere bo veljala regulacija cen na 1. september 2022. To trenutno velja za cene elektrike in plina.

Poslanci so zavrnili predlog SDS-a, da bi se DDV znižal na pet odstotkov in da bi znižanje veljalo tudi za kurilno olje.

Preberite tudi pripeto mnenje zakonodajno-pravne službe k predlogu ZNUDDVE.

PRIPDZ101E0197IXN7_6_1.PDFDownload

Vir: STA.

Pojasnilo MOP: Ureditev pravnega stanja oziroma legalizacija nedovoljenega objekta po novem Gradbenem zakonu

Dodano Avtor N.G.Značka Okolje in prostorKomentiraj

Na Ministrstvu za okolje in prostor so pripravili pojasnilo o možnostih ureditev pravnega stanja oziroma legalizacijo nedovoljenega objekta, kot je to že omogočil Gradbeni zakon, ki se je začel uporabljati junija 2018, in nadgradil novi Gradbeni zakon, ki se je začel uporabljati junija 2022. Predstavlja tudi možnosti pridobitve uporabnega dovoljenja za obstoječ objekt po posebnih postopkih ali domnevo o izdanem gradbenem oziroma uporabnem dovoljenju po samem zakonu.

Pojasnilo je pripravljeno z namenom poenotenja razumevanja zakonskih določb in poenotenja ravnanj.

Namenjeno je seznanitvi investitorjev oziroma lastnikov, ki želijo urediti pravno stanje nedovoljenega objekta, ki je zgrajen brez ali v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, ali pravno stanje objekta prizidanega, rekonstruiranega ali s spremenjenim namenom uporabe brez ustreznih dovoljenj. Pojasnilo je namenjeno tudi pooblaščenim strokovnjakom, ki pripravljajo dokumentacijo za ureditev pravnega stanja objektov, in upravnim enotam, ki vodijo postopke in izdajajo upravne akte v teh postopkih. 

Pojasnilo z naslovom Ureditev pravnega stanja oziroma legalizacija nedovoljenega objekta po novem Gradbenem zakonu je objavljeno tudi na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor.

pojasnila_legalizacija.pdfDownload

Vir: MOP.

Pojasnilo za izvajanje novega Zakona o urejanju prostora do sprejema podzakonskih aktov

Dodano Avtor N.G.Značka ProstorKomentiraj

V Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21; ZUreP-3), ki je začel veljati 31. decembra 2022 in se je začel uporabljati 1. junija 2022, je v 339. členu določeno, da Vlada RS izda izvršilne (podzakonske) predpise iz svoje pristojnosti v šestih mescih od uveljavitve zakona (do 30. junija 2022), minister pa podzakonske akte iz svoje pristojnosti v devetih mesecih od uveljavitve zakona (do 30. septembra 2022).

Večina podzakonskih predpisov je v zaključni fazi priprave in bodo sprejeti in objavljeni v Uradnem listu RS v zakonsko določenem roku. Za večino podzakonskih predpisov (razen Uredbe o prostorskem informacijskem sistemu in Pravilnika o merilih za določitev komunalno opremljenega nepozidanega stavbnega zemljišča) je že zaključena javna obravnava in so v fazi medresorskega usklajevanja. 

V uradnem listu naj bi bila v kratkem objavljena Pravilnik o lokacijski informaciji in Pravilnik o povprečnih stroških obstoječe komunalne opreme na osnovi povprečnih stroškov obstoječe komunalne opreme na enote mere in izračunu komunalnega prispevka na podlagi nadomestnih podlag.

Za premostitev vrzeli med začetkom uporabe ZUreP-3 in uveljavitvijo vseh podzakonskih predpisov je v ZUreP-3 v končnih določbah urejeno podaljšanje veljavnosti oziroma uporabe podzakonskih aktov sprejetih na podlagi prejšnjih zakonov.

V primeru, kadar ZUreP-3 določene obveznosti in upravne postopke, dokumentacijo, potrdila predpisuje drugače, kot to določajo določeni podzakonski predpisi, ki se še uporabljajo, ali pa ti podzakonski predpisi tega niti ne urejajo, se neposredno uporabijo določbe ZUreP-3, kot novejšega predpisa višje ravni.

Lokacijska informacija v povezavi s potrdilom o namenski rabi prostora po ZUreP-2

Po ZUreP-3 občine ne izdajajo več potrdila o namenski rabi prostora, ampak je podatek o namenski rabi prostora sestavni del lokacijske informacije. V skladu s četrtim odstavkom 279. člena ZUreP-3 je v zahtevku lahko navedeno, katere vsebine mora vsebovati lokacijska informacija. Če bo občina prejela vlogo za izdajo potrdila o namenski rabi prostora naj to vlogo šteje kot vlogo za lokacijsko informacijo, ki vsebuje samo podatek o namenski rabi prostora, podatek o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora in predkupni pravici občine.

Načrtovanje in prijava začetka gradnje/priglasitev začasnega skladiščnega objekta

Gradbeni zakon (GZ-1) v drugem odstavku 9. člena določa obveznost prijave začetka gradnje na pristojno občino za začasne skladiščne objekte in enostavne stavbe. Po prvem odstavku 156. člena GZ-1 je prijavo enostavnih stavb odložena do vzpostavitve eGraditve (1. januarja 2024).

GZ-1 določa, da se za določitev podrobnejših meril in pogojev postavitve začasnih objektov pripravi Pravilnik o začasnih objektih. Pravilnik o začasnih objektih (Uradni list RS, št. 79/22), ki  že velja, v prehodnem obdobju (do sprejema Pravilnika o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih za gradnjo objektov, ki bo določal tudi obliko obrazca prijave začasnega skladiščnega objekta) določa tudi potrebne podatke, ki jih je treba navesti v prijavi začasnega skladiščnega objekta.

Pri prijavi začetka gradnje je treba upoštevati določbe 284. člena ZUreP-3, Ta določa, da občina v 15 dneh od prejema obrazca prijave začetka gradnje začasnega skladiščnega objekta (kar šteje kot priglasitev v skladu z 284. členom ZUreP-3) izda soglasje k priglašenemu posegu v prostor, če je ta skladen s prostorskimi izvedbenimi akti. Če občina soglasja v tem roku ne izda se šteje, da je priglašen poseg skladen s prostorskimi izvedbenimi akti. Soglasje k priglašenemu posegu v prostor mora, pred izdajo, potrditi občinski urbanist (četrti odstavek 46. člena ZUreP-3). Ker sedmi odstavek 284. člen ZUreP-3 določa, da se kot evidentiranje začetka gradnje šteje soglasje občine k priglašenemu posegu, se za datum prijave začetka gradnje začasnega skladiščnega objekta šteje datum izdanega soglasja občine oziroma petnajsti dan od priglasitve začasnega skladiščnega objekta, če občina soglasja ne izda.

Soglasje občine k manjši rekonstrukciji

V zvezi z izvajanjem manjše rekonstrukcije GZ-1 v prvem odstavku 139. člena določa, da se do sprejema nove Uredbe o razvrščanju objektov, manjša rekonstrukcija šteje za rekonstrukcijo. Navedeno pomeni, da se določbe glede manjše rekonstrukcije do sprejema Uredbe o razvrščanju objektov še ne uporablja, izvedba take gradnje pa je rekonstrukcija, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, prijaviti začetek gradnje in pridobiti uporabno dovoljenje.

Zato se tudi soglasja občine, v skladu z šestim odstavkom 284. člena ZUreP-3, glede skladnosti manjše rekonstrukcije, ki pomeni manjše povečanje prostornine ali prizidava zunanjega stopnišča ali dvigala, ne pridobiva do sprejema Uredbe o razvrščanju objektov.

Odmera komunalnega prispevka

V skladu z devetim odstavkom 296. člena ZUreP-3 so 1. junija 2022 prenehali veljati vsi občinski programi opremljanja ter odloki o merilih in odmeri komunalnega prispevka, izdani na podlagi predpisov veljavnih pred ZUreP-2. Občine, ki do 1. junija 2022 niso sprejele podlag za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, bodo v skladu z določbo 297. člena ZUreP-3 do sprejetja teh, za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo dolžne uporabljati nadomestne podlage in pravila za odmero in izračun komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. Nadomestne podlage in pravila določa 231. člen ZUreP-3, podrobneje pa bodo določene z novim pravilnikom, ki bo nadomestil trenutno veljavnega.  Do sprejema in uveljavitve novega pravilnika  se kot nadomestna podlaga uporablja Pravilnik o povprečnih stroških obstoječe komunalne opreme na enoto mere in izračunu komunalnega prispevka na podlagi nadomestnih podlag (Uradni list RS, št.  66/18 in 99/21 – ZUreP-3).

Nosilci urejanja prostora

Drugi odstavek 41. člena ZUreP-3 določa, da so državni nosilci urejanja prostora, ne glede na druge zakone, le ministrstva, ki skrbijo za enotno zastopanje vseh resornih javnih interesov. Seznam državnih nosilcev urejanja prostora bo ministrstvo objavilo v prostorskem informacijskem sistemu.

Nadaljevanje začetih postopkov priprave OPN in OPPN

Tretji odstavek 298. člena ZUreP-3 določa, da se postopki priprave prostorskih aktov, začeti na podlagi ZUreP-2 končajo po določbah ZUreP-2. Za občinske prostorske akte (OPN—občinski prostorski načrti in OPPN—občinski podrobni prostorski načrti) navedeno velja za primere, ko je že sprejet sklep o začetku priprave prostorskega akta. Za sprejet sklep o pripravi se šteje, ko je ta sprejet s strani župana in objavljen v uradnem glasilu in uveljavljen. Objava sklepa v uradnem glasilu ni zgolj v funkciji (naknadnega) obveščanja javnosti o že sprejetem oziroma veljavnem aktu župana, temveč gre za njegov konstitutivni element.

Podobna določba je tudi v 299. členu ZUreP-3, ki določa, da se postopki lokacijske preveritve, začeti pred začetkom uporabe ZUreP-3, končajo po določbah ZUreP-2. Pri lokacijski preveritvi začetek postopka ni definiran s sprejetim sklepom, vendar pa ministrstvo meni, da se za začetek postopka lahko šteje, ko je pobuda z elaboratom oddana na pristojno občino.

Vir: gov.si.

Seznam ponudnikov storitev virtualnih valut

Dodano Avtor N.G.Značka Virtualne valuteKomentiraj

Na spletni strani Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja je objavljen seznam ponudnikov storitev virtualnih valut s sedežem ali podružnico v Republiki Sloveniji, ki so vpisani v register ponudnikov storitev virtualnih valut.

V skladu s 5. členom Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 48/22) urad vzdržuje in upravlja register ponudnikov storitev virtualnih valut z namenom zagotavljanja nadzora s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma nad ponudniki teh storitev.

Vir: gov.si.