Ustavno sodišče se je z omejevanjem dela zdravstvenih delavcev izven javnega zavoda ukvarjalo že v zadevi št. U-I-198/19, v kateri je obravnavalo zahtevo poslank in poslancev Državnega zbora, ki je neposredno naslavljala 53.b člen Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej). O navedeni zadevi je presojalo prejšnji mesec in odločilo, da člen 53.b ZZDej ni v neskladju z Ustavo.

Ustavno sodišče je tokrat obravnavalo zahtevo reprezentativnega sindikata v zdravstvu. Procesne pogoje za vsebinsko obravnavo je zahteva izpolnjevala samo v delu, v katerem se je nanašala na tretji odstavek 53.a člena ZZDej. Ta določa, da je opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki ni v skladu s pogoji in omejitvami, ki jih določa ta zakon, razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sindikat meni, da gre za neutemeljeno neenako obravnavo zdravstvenih delavcev v javnem zavodu v primerjavi z zdravstvenimi delavci pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti pa tudi v primerjavi z drugimi zaposlenimi v javnem sektorju, saj naj bi bila samo za njih izključena možnost milejše obravnave glede na intenziteto posamezne kršitve po splošni delovnopravni ureditvi.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da izpodbijana zakonska ureditev ne pomeni samo posebne ureditve konkurenčne prepovedi na zdravstvenem področju (kot izhaja iz zahteve), ampak tudi posebno ureditev dopolnilnega dela na tem področju. ZZDej postopka izredne odpovedi za zdravstvene delavce ni posebej uredil, zato se v zvezi s tem uporabljajo določbe iz splošne delovnopravne ureditve. Ob primerjavi zakonskih ureditev za primerjane skupine delavcev je bilo ugotovljeno, da so vse skupine delavcev lahko podvržene izredni odpovedi v primeru kršitve konkurenčne prepovedi ali določb o dopolnilnem delu, če je izpolnjen dodaten pogoj, ki ga določa ZDR-1 kot splošna delovnopravna ureditev za vse enako, to je nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Od obstoja dodatnega pogoja v konkretnih okoliščinah je zato odvisno, ali bo delodajalec ob ugotovljeni kršitvi zdravstvenemu delavcu podal izredno odpoved ali pa bo izbral katerega od drugih milejših ukrepov iz splošne delovnopravne ureditve v skladu z intenziteto kršitve (redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ali disciplinska sankcija). Uvedba posebnega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zdravstvenim delavcem z ZZDej ni izključila splošne delovnopravne ureditve, s tem pa ostalih možnih ukrepov, ki so na voljo glede na intenziteto posamezne kršitve. Posledično to pomeni, da izpodbijana zakonska ureditev vse primerjane skupine obravnava v bistvenem enako. Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da 53.a člen ZZDej ni v neskladju z Ustavo.

Vir: Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/18 z dne 16. februarja 2023.