Oznaka: SARS-CoV-2

Ukrep prepovedi zbiranja ljudi v vzgojno-izobraževalnih institucijah za otroke s posebnimi potrebami sam po sebi neustaven

Dodano Avtor nautilexgeniusZnačka SodstvoKomentiraj

Drugi odstavek 52. člena Ustave zagotavlja otrokom s posebnimi potrebami posebno varstvo na področju izobraževanja. Država mora zagotoviti, da se tudi tem otrokom omogoči učinkovit dostop do vzgoje in izobraževanja ter usposabljanja. To velja tudi v času kriznih razmer v družbi, med katere je mogoče uvrstiti tudi obdobje epidemije nalezljive bolezni COVID-19 v Republiki Sloveniji. Iz drugega odstavka 52. člena Ustave tako izhaja zahteva, da mora država tudi v takšnih razmerah nameniti posebno skrb temu, da pravica otrok s posebnimi potrebami do izobraževanja in usposabljanja ni nesorazmerno prizadeta.  

Ukrep prepovedi zbiranja ljudi v vzgojno-izobraževalnih institucijah za otroke s posebnimi potrebami sam po sebi, brez odreditve izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti na daljavo, pomeni očiten poseg v pravico iz drugega odstavka 52. člena Ustave. Vzgojno-izobraževalno delo z otroki s posebnimi potrebami se namreč v takšnem primeru sploh ne izvaja. Sočasna uvedba ukrepa izvajanja izobraževanja otrok s posebnimi potrebami na daljavo lahko sicer omili težo prvega ukrepa. Vendar pa to ne pomeni, da lahko izobraževanje v takšni obliki pomeni enako učinkovito obliko izobraževanja oziroma usposabljanja otrok s posebnimi potrebami, kot je zagotovljena v primeru izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti v samih vzgojno-izobraževalnih institucijah. Izobraževanje na daljavo namreč nikakor ne more nadomestiti učenja v vzgojno-izobraževalnih institucijah in neprecenljivega neposrednega stika med učiteljem in učencem. To pomeni, da je izpodbijana ureditev, kljub temu da je obsegala tudi ukrep izobraževanja na daljavo, pomenila poseg v pravico iz drugega odstavka 52. člena Ustave. To velja še posebej zato, ker so bili v času veljavnosti ukrepov začasne prepovedi zbiranja ljudi v vzgojno-izobraževalnih institucijah za otroke s posebnimi potrebami in njihovega izobraževanja oziroma usposabljanja na daljavo ti otroci praviloma prikrajšani za specialne oziroma terapevtske obravnave, ki se jim sicer zagotavljajo v teh institucijah. 

Vsaj v primerih, ko se poraja očiten dvom o skladnosti zakonske ureditve in posledično podzakonske ureditve, ki na njej temelji, z načelom legalitete, se Ustavno sodišče glede na naravo stvari ne more izogniti presoji skladnosti izpodbijane podzakonske ureditve z drugim odstavkom 120. člena Ustave, četudi pobuda za njo ne daje trditvene podlage. 

Presojani odloki Vlade in Sklep ministrice za izobraževanje temeljijo na zakonski ureditvi, ki ne pomeni zadostne vsebinske podlage za sprejemanje ukrepov, s katerimi se s podzakonskimi akti omejuje človekova pravica do izobraževanja in usposabljanja otrok s posebnimi potrebami, in je v neskladju z drugim odstavkom 120. člena Ustave. Glede na to so v neskladju s to določbo Ustave tudi navedeni podzakonski akti.  

Z izpodbijanima ukrepoma začasne prepovedi zbiranja ljudi v vzgojno-izobraževalnih institucijah za otroke s posebnimi potrebami in začasnega izobraževanja oziroma usposabljanja teh otrok na daljavo se je zasledoval ustavno dopusten cilj varovanja zdravja in življenja ljudi, ki jih ogroža nalezljiva bolezen COVID-19. Šlo je za primerna in nujna ukrepa, vendar pa ta ukrepa nista bila sorazmerna v ožjem smislu. Ustavno sodišče namreč ocenjuje, da so bili negativni učinki vsesplošnega zaprtja šol in vzgojno-izobraževalnih zavodov za otroke s posebnimi potrebami na uresničevanje pravice teh otrok do izobraževanja in usposabljanja večji, kot so bile koristi, ki jih je izvajanje teh ukrepov lahko pomenilo za varovanje zdravja in življenja ljudi, ki jih ogroža nalezljiva bolezen COVID-19. Glede na to je bilo z izpodbijano ureditvijo nesorazmerno poseženo v pravico otrok s posebnimi potrebami iz drugega odstavka 52. člena Ustave. To lahko velja le ob predpostavki, da bi se ob odpiranju vzgojno-izobraževalnih institucij v zadostni meri upoštevali ukrepi, s katerimi je mogoče omiliti negativne učinke odprtja teh institucij na širjenje epidemije, in da bi se ob odpiranju vzgojno-izobraževalnih institucij ustrezno zavarovali posamezniki, katerih okužba z virusom SARS-CoV-2 bi zanje oziroma za njihove družinske člane pričakovano pomenila povečano verjetnost nastanka hudih zdravstvenih zapletov.

Vir: us-rs.si.

Advertisement

Ukrep prepovedi zbiranja ljudi v vzgojno-izobraževalnih institucijah za otroke s posebnimi potrebami sam po sebi neustaven

Dodano Avtor N.G.Značka SodstvoKomentiraj

Drugi odstavek 52. člena Ustave zagotavlja otrokom s posebnimi potrebami posebno varstvo na področju izobraževanja. Država mora zagotoviti, da se tudi tem otrokom omogoči učinkovit dostop do vzgoje in izobraževanja ter usposabljanja. To velja tudi v času kriznih razmer v družbi, med katere je mogoče uvrstiti tudi obdobje epidemije nalezljive bolezni COVID-19 v Republiki Sloveniji. Iz drugega odstavka 52. člena Ustave tako izhaja zahteva, da mora država tudi v takšnih razmerah nameniti posebno skrb temu, da pravica otrok s posebnimi potrebami do izobraževanja in usposabljanja ni nesorazmerno prizadeta.  

Ukrep prepovedi zbiranja ljudi v vzgojno-izobraževalnih institucijah za otroke s posebnimi potrebami sam po sebi, brez odreditve izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti na daljavo, pomeni očiten poseg v pravico iz drugega odstavka 52. člena Ustave. Vzgojno-izobraževalno delo z otroki s posebnimi potrebami se namreč v takšnem primeru sploh ne izvaja. Sočasna uvedba ukrepa izvajanja izobraževanja otrok s posebnimi potrebami na daljavo lahko sicer omili težo prvega ukrepa. Vendar pa to ne pomeni, da lahko izobraževanje v takšni obliki pomeni enako učinkovito obliko izobraževanja oziroma usposabljanja otrok s posebnimi potrebami, kot je zagotovljena v primeru izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti v samih vzgojno-izobraževalnih institucijah. Izobraževanje na daljavo namreč nikakor ne more nadomestiti učenja v vzgojno-izobraževalnih institucijah in neprecenljivega neposrednega stika med učiteljem in učencem. To pomeni, da je izpodbijana ureditev, kljub temu da je obsegala tudi ukrep izobraževanja na daljavo, pomenila poseg v pravico iz drugega odstavka 52. člena Ustave. To velja še posebej zato, ker so bili v času veljavnosti ukrepov začasne prepovedi zbiranja ljudi v vzgojno-izobraževalnih institucijah za otroke s posebnimi potrebami in njihovega izobraževanja oziroma usposabljanja na daljavo ti otroci praviloma prikrajšani za specialne oziroma terapevtske obravnave, ki se jim sicer zagotavljajo v teh institucijah. 

Vsaj v primerih, ko se poraja očiten dvom o skladnosti zakonske ureditve in posledično podzakonske ureditve, ki na njej temelji, z načelom legalitete, se Ustavno sodišče glede na naravo stvari ne more izogniti presoji skladnosti izpodbijane podzakonske ureditve z drugim odstavkom 120. člena Ustave, četudi pobuda za njo ne daje trditvene podlage. 

Presojani odloki Vlade in Sklep ministrice za izobraževanje temeljijo na zakonski ureditvi, ki ne pomeni zadostne vsebinske podlage za sprejemanje ukrepov, s katerimi se s podzakonskimi akti omejuje človekova pravica do izobraževanja in usposabljanja otrok s posebnimi potrebami, in je v neskladju z drugim odstavkom 120. člena Ustave. Glede na to so v neskladju s to določbo Ustave tudi navedeni podzakonski akti.  

Z izpodbijanima ukrepoma začasne prepovedi zbiranja ljudi v vzgojno-izobraževalnih institucijah za otroke s posebnimi potrebami in začasnega izobraževanja oziroma usposabljanja teh otrok na daljavo se je zasledoval ustavno dopusten cilj varovanja zdravja in življenja ljudi, ki jih ogroža nalezljiva bolezen COVID-19. Šlo je za primerna in nujna ukrepa, vendar pa ta ukrepa nista bila sorazmerna v ožjem smislu. Ustavno sodišče namreč ocenjuje, da so bili negativni učinki vsesplošnega zaprtja šol in vzgojno-izobraževalnih zavodov za otroke s posebnimi potrebami na uresničevanje pravice teh otrok do izobraževanja in usposabljanja večji, kot so bile koristi, ki jih je izvajanje teh ukrepov lahko pomenilo za varovanje zdravja in življenja ljudi, ki jih ogroža nalezljiva bolezen COVID-19. Glede na to je bilo z izpodbijano ureditvijo nesorazmerno poseženo v pravico otrok s posebnimi potrebami iz drugega odstavka 52. člena Ustave. To lahko velja le ob predpostavki, da bi se ob odpiranju vzgojno-izobraževalnih institucij v zadostni meri upoštevali ukrepi, s katerimi je mogoče omiliti negativne učinke odprtja teh institucij na širjenje epidemije, in da bi se ob odpiranju vzgojno-izobraževalnih institucij ustrezno zavarovali posamezniki, katerih okužba z virusom SARS-CoV-2 bi zanje oziroma za njihove družinske člane pričakovano pomenila povečano verjetnost nastanka hudih zdravstvenih zapletov.

Vir: us-rs.si.

Novi Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 

Dodano Avtor N.G.Značka Javno zdravjeKomentiraj

Novi Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 146/21) začne veljati 15. septembra 2021. Preberite, kaj določa.

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

S tem odlokom se zaradi preprečitve ponovnih izbruhov okužb in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 začasno določajo pogoj prebolevnosti, cepljenosti ali testiranja, pogoji za ustreznost testa na virus SARS-CoV-2 z metodo verižne reakcije s polimerazo (v nadaljnjem besedilu: test PCR) in hitrega antigenskega testa (v nadaljnjem besedilu: test HAG), uporaba testa HAG za samotestiranje na SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: test HAG za samotestiranje), uporaba zaščitne maske na javnih krajih oziroma prostorih in medosebna razdalja ter obvezno razkuževanje rok in prezračevanje prostorov.

II. POGOJ PREBOLEVNOSTI, CEPLJENOSTI ALI TESTIRANJA

2. člen

Pogoj prebolevnosti, cepljenosti ali testiranja (v nadaljnjem besedilu: pogoj PCT) je izpolnjen, če osebe razpolagajo z enim od spodaj navedenih dokazil, in sicer:

1. z dokazilom o negativnem rezultatu testa PCR, ki ni starejši od 72 ur od odvzema brisa, ali testa HAG, ki ni starejši od 48 ur od odvzema brisa;

2. z digitalnim COVID potrdilom EU v digitalni ali papirnati obliki, opremljenim s kodo QR (v nadaljnjem besedilu: EU DCP);

3. z digitalnim COVID potrdilom tretje države v digitalni ali papirnati obliki, opremljenim s kodo QR, ki vsebuje vsaj enake podatke kot EU DCP in ga je pristojni zdravstveni organ tretje države izdal v angleškem jeziku;

4. z dokazilom o cepljenju zoper COVID-19, s katerim izkazujejo, da so prejele:

– drugi odmerek cepiva Comirnaty proizvajalca Biontech/Pfizer, cepiva Spikevax (COVID-19 Vaccine) proizvajalca Moderna, cepiva Sputnik V proizvajalca Russia”s Gamaleya National Centre of Epidemiology and Microbiology, cepiva CoronaVac proizvajalca Sinovac Biotech, cepiva COVID-19 Vaccine proizvajalca Sinopharm, cepiva Vaxzevria (COVID-19 Vaccine) proizvajalca AstraZeneca ali cepiva Covishield proizvajalca Serum Institute of India/AstraZeneca oziroma kombinacijo dveh cepiv iz te alineje. Dokazilo se pridobi takoj po prejetem drugem odmerku;

– odmerek cepiva COVID-19 Vaccine Janssen proizvajalca Johnson in Johnson/Janssen-Cilag. Dokazilo se pridobi z dnem cepljenja;

5. z dokazilom o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od deset dni, razen če zdravnik presodi drugače, vendar ni starejši od 180 dni;

6. z dokazilom o prebolevnosti iz prejšnje točke in dokazilom o cepljenju iz 4. točke tega člena, s katerim dokazujejo, da so bile v obdobju, ki ni daljše od 180 dni od pozitivnega rezultata testa PCR oziroma od začetka simptomov, cepljene z enim odmerkom cepiva iz prve alineje 4. točke tega člena. Zaščita se vzpostavi z dnem cepljenja.

3. člen

(1) Test HAG iz tega odloka je ustrezen, če je opravljen v državi članici Evropske unije, državi članici schengenskega območja, Avstraliji, Bosni in Hercegovini, Izraelu, Turčiji, Kanadi, Novi Zelandiji, Ruski federaciji, Republiki Srbiji, Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske ali Združenih državah Amerike. Če je test HAG iz tega odloka opravljen v državi, ki ni navedena v prejšnjem stavku, je ustrezen, če vsebuje vsaj enak nabor podatkov kot test HAG, izdan v državi članici Evropske unije ali schengenskega območja, če je opremljen s QR kodo v skladu s standardi in tehnološkimi sistemi, ki so interoperabilni s sistemom EU DCP, in če omogoča preverjanje verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti potrdila na enak način kot EU DCP. Ne glede na državo izdaje je test HAG ustrezen le, če je naveden na skupnem seznamu hitrih antigenskih testov, ki je objavljen na povezavi https://ec.europa.eu/health
/sites/default/files/preparedness_ response/docs/covid-19_rat_ common-list_en.pdf. Seznam se objavi tudi na spletni strani NIJZ, Ministrstva za zdravje in Ministrstva za notranje zadeve.

(2) Test PCR iz tega odloka je ustrezen, če je opravljen v državi članici Evropske unije, državi članici schengenskega območja, Avstraliji, Bosni in Hercegovini, Izraelu, Turčiji, Kanadi, Novi Zelandiji, Ruski federaciji, Republiki Srbiji, Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske ali Združenih državah Amerike. Če je test PCR iz tega odloka opravljen v državi, ki ni navedena v prejšnjem stavku, je ustrezen, če vsebuje vsaj enak nabor podatkov kot test PCR, izdan v državi članici Evropske unije ali schengenskega območja, če je opremljen s QR kodo v skladu s standardi in tehnološkimi sistemi, ki so interoperabilni s sistemom EU DCP, in če omogoča preverjanje verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti potrdila na enak način kot EU DCP.

III. IZPOLNJEVANJE IN PREVERJANJE IZPOLNJEVANJA POGOJA PCT TER ZAGOTAVLJANJE FINANČNIH SREDSTEV

4. člen

(1) Testiranje zaradi dokazovanja izpolnjevanja pogoja PCT se izvaja s testi HAG in testi PCR.

(2) O izvidu mikrobiološke preiskave je testirana oseba obveščena s kratkim sporočilom na kontaktno številko mobilnega telefona, ki jo navede ob odvzemu brisa.

(3) Izvajalec testiranja izvid testa takoj po opravljeni preiskavi pošlje v Centralni register podatkov o pacientih (v nadaljnjem besedilu: CRPP). Podatek o izvidu testa se obdeluje v CRPP.

(4) Izvajalec testiranja je odgovoren za pravilnost podatkov, posredovanih v CRPP.

(5) V primeru pozitivnega rezultata testiranja s testom HAG testirano osebo zdravnik napoti na potrditev s testom PCR.

5. člen

(1) Pogoj PCT morajo za čas opravljanja dela izpolnjevati vsi delavci in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, ali samostojno opravljajo dejavnost.

(2) Pogoj PCT morajo izpolnjevati:

– vse osebe, ki so uporabniki storitev ali udeleženi ali prisotni pri izvajanju dejavnosti ali v okoljih v Republiki Sloveniji iz prejšnjega odstavka,

– uporabniki zavodov za prestajanje kazni zapora, prevzgojnih domov, centrov za tujce, azilnih domov in integracijskih hiš ob sprejemu v nastanitev ali po ponovni vrnitvi v nastanitev, če je odsotnost trajala več kot 48 ur. Testiranje zagotovi izvajalec dejavnosti zavoda za prestajanje kazni zapora, prevzgojnega doma, centra za tujce, azilnega doma oziroma integracijske hiše. Če ni mogoče zagotoviti testiranja s testom HAG, izvajalec dejavnosti iz prejšnjega stavka pri sprejemu ali ponovni vrnitvi zagotovi presejalno testiranje s testom HAG za samotestiranje iz prvega odstavka 6. člena tega odloka in takoj, ko je mogoče, zagotovi testiranje s testom HAG.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek pogoja PCT ni treba izpolnjevati:

– osebam, ki so mlajše od 12 let,

– osebam, ki pripeljejo ali odpeljejo otroka oziroma učenca v vrtec, 1., 2., ali 3. razred osnovne šole, glasbeno šolo do vključno 2. razreda, v osnovno šolo s prilagojenim programom ali zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami,

– osebam, ki k izvajalcu zdravstvene dejavnosti spremljajo otroka do dopolnjenega 15. leta oziroma odraslo osebo, ki ni sposobna skrbeti zase, in

– učencem in dijakom pri prevozu z javnim potniškim prometom.

(4) Omejitve iz drugega odstavka tega člena ne veljajo v primerih nujne oskrbe z osnovnimi življenjskimi izdelki in potrebščinami, zagotavljanja javnega reda in miru, varnosti in obrambe, nujne medicinske pomoči ter zaščite in reševanja.

(5) Za nujno oskrbo z osnovnimi življenjskimi izdelki in potrebščinami iz prejšnjega odstavka se štejejo:

– prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila in pijačo, vključno s prodajo živil in pijače zunaj prodajaln, pri čemer se kot izjema ne štejejo prodajalne znotraj trgovskega centra,

– specializirane prodajalne s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki, pri čemer se kot izjema ne štejejo prodajalne znotraj trgovskega centra.

6. člen

(1) Za osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena se šteje, da za opravljanje dela izpolnjujejo pogoj PCT, če se presejalno testirajo s testom HAG za samotestiranje. Samotestiranje iz prejšnjega stavka se izvaja enkrat tedensko v enakih presledkih. Odgovorne osebe, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela, določijo čas in kraj samotestiranja, ki je izvedeno na delovnem mestu. Za namen dokazovanja samotestiranja odgovorna oseba posreduje osebi iz prvega odstavka prejšnjega člena evidenčni list, ki vsebuje datum samotestiranja, rezultat testa in podpis osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena.

(2) Za osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena se šteje, da za opravljanje dela izpolnjujejo pogoj PCT, če se presejalno testirajo s testom HAG, ki se izvaja enkrat tedensko v enakih presledkih. Odgovorne osebe, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela, določijo čas in kraj testiranja. Testiranje se dokazuje z dokazilom iz 1. točke 2. člena tega odloka. Testiranje iz tega odstavka, se šteje:

– za dokazovanje pogoja PCT testiranja za opravljanje dela pri vseh izvajalcih dejavnosti iz prvega odstavka prejšnjega člena, pri čemer je veljavnost testa HAG omejena s pogostostjo tega presejalnega testa v skladu z odlokom,

– za dokazovanje izpolnjevanja pogoja PCT iz drugega odstavka prejšnjega člena, če se je uporaba storitve oziroma udeležba ali prisotnost pri izvajanju dejavnosti ali okoljih v Republiki Sloveniji začela v 48 urah od odvzema brisa.

7. člen

(1) Preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT iz 5. člena tega odloka organizirajo odgovorne osebe, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela. Preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT se opravlja z dokazili iz 2. in 6. člena tega odloka.

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka morajo na vidnem mestu objaviti obvestilo o obveznosti izpolnjevanja pogoja PCT za osebe, ki opravljajo delo ali so udeležene v okoljih ali dejavnostih v Republiki Sloveniji, in na vstopnih točkah preverjati njegovo izpolnjevanje.

(3) Zoper osebo, ki opravlja delo v okoljih ali dejavnostih v Republiki Sloveniji iz prvega odstavka 5. člena tega odloka, ki ne izpolnjuje pogoja PCT, delodajalec uporabi ukrepe v skladu s predpisom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, in predpisom, ki ureja delovna ali uslužbenska razmerja, ter kolektivnimi pogodbami dejavnosti.

(4) Osebam iz drugega odstavka 5. člena tega odloka, ki ne izpolnjujejo pogoja PCT, se ne dovoli uporabe storitve oziroma udeležba ali prisotnost pri izvajanju dejavnosti ali v okoljih v Republiki Sloveniji, razen osebam iz druge alineje drugega odstavka 5. člena tega odloka.

8. člen

(1) Učenci 7., 8. in 9. razreda osnovne šole in dijaki prostovoljno izvajajo testiranje s testi HAG za samotestiranje za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa, pri čemer se samotestiranje opravi v domačem okolju.

(2) Testiranje s testi HAG za samotestiranje v domačem okolju ali v vzgojno-izobraževalnem zavodu prostovoljno izvedejo tudi otroci in mladostniki, vključeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov, ustanovljenih za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ter v domačem okolju učenci, ki so vključeni v tretjo do šesto stopnjo posebnega programa, razen če iz objektivnih razlogov to ni mogoče.

(3) Študenti in udeleženci izobraževanja odraslih v programih, v katerih se pridobi javno veljavna izobrazba, obvezno izvajajo testiranje s testi HAG za samotestiranje za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega ali študijskega programa, pri čemer se samotestiranje opravi v izobraževalni instituciji. Glede določitve kraja, časa in dokazovanja testiranja se smiselno uporabljata tretji in četrti stavek prvega odstavka 6. člena tega odloka. Izobraževalna institucija lahko odloči, da se obvezno testiranje za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega ali študijskega programa izvaja kot presejalno testiranje s testi HAG v skladu z drugim odstavkom 6. člena tega odloka, pri čemer sredstva za izvajanje testiranja zagotovi izobraževalna institucija.

(4) Testiranje s testi HAG za samotestiranje v domačem okolju izvedejo tudi osebe, stare od 12 do 18 let, za udeležbo v športnih programih in športno rekreativnih dejavnostih.

(5) Testiranje s testi HAG za samotestiranje iz tega člena se izvaja enkrat tedensko v enakih presledkih.

(6) Osebi iz tega člena pripada pet testov HAG za samotestiranje na mesec, ki jih sama ali njeni starši ali zakoniti zastopniki pridobijo v lekarni po predložitvi kartice zdravstvenega zavarovanja ali po predložitvi potrdila o šolanju in osebnega dokumenta, če je oseba tujec in nima kartice zdravstvenega zavarovanja. Če je oseba študent, udeleženec izobraževanja odraslih, udeleženec športnih programov ali športno rekreativne dejavnosti, poleg kartice zdravstvenega zavarovanja predloži tudi potrdilo o šolanju in osebni dokument oziroma potrdilo o udeležbi v športnih programih ali športno rekreativni dejavnosti.

(7) Osebam iz tega člena, ki izpolnjevanje pogoja PCT dokazujejo z dokazili iz 2. člena tega odloka, ni treba izvajati testiranja s testi HAG za samotestiranje.

9. člen

(1) Samotestiranje se izvaja s testi HAG za samotestiranje, ki jih proizvajalec nameni za samotestiranje in za katere je proizvajalec pridobil certifikat CE priglašenega organa s sedežem v Evropski uniji.

(2) Rezultata testiranja s testi HAG za samotestiranje se ne vnaša v CRPP in se ne uporablja za pridobitev EU DCP.

(3) V primeru pozitivnega rezultata s testom HAG za samotestiranje testirana oseba obvesti izbranega osebnega zdravnika, ki jo napoti na test PCR.

(4) Ob sumu ali potrjenem primeru okužbe z virusom SARS-CoV-2 v vzgojno-izobraževalnem zavodu vodstvo zavoda ravna v skladu z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

10. člen

(1) Sredstva za izvajanje presejalnega testiranja za osebe iz prvega odstavka 5. člena tega odloka zagotavlja delodajalec oziroma oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, za osebe iz 8. člena tega odloka pa se sredstva za presejalno testiranje s testi HAG za samotestiranje zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

(2) Sredstva za testiranje s testi HAG za osebe, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne smejo cepiti, kar dokazujejo s pisnim potrdilom zdravnika, se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

(3) Osebe iz drugega odstavka 5. člena tega odloka stroške testiranja, ki so pogoj za izpolnjevanje pogoja PCT, krijejo same, razen oseb iz druge alineje drugega odstavka 5. člena tega odloka, za katere se sredstva v ta namen zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

(4) Minister, pristojen za zdravje, določi najvišjo višino povračila stroškov za zdravstvene storitve testiranja, stroškov testov HAG in testov HAG za samotestiranje ter način izstavitve zahtevkov za povračilo teh stroškov s sklepom, ki ga objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za zdravje.

(5) Kadar izvajalec zdravstvene dejavnosti opravlja teste HAG za samoplačnike, cena storitve ne sme preseči višine povračila stroškov, ki jo določa sklep iz prejšnjega odstavka. Strošek testa HAG za samotestiranje za samoplačnike ne sme preseči višine povračila stroškov, ki jo določa sklep iz prejšnjega odstavka.

IV. UPORABA ZAŠČITNE MASKE IN MEDOSEBNA RAZDALJA

11. člen

(1) Uporaba zaščitne maske je obvezna pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih krajih oziroma prostorih.

(2) Uporaba zaščitne maske je obvezna tudi pri gibanju in zadrževanju na odprtih javnih krajih oziroma prostorih, če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj 1,5 metra, in v osebnih vozilih. Ne glede na prejšnji stavek nošenje zaščitne maske pri gibanju in zadrževanju na odprtih javnih krajih oziroma prostorih ni potrebno, če gre za člane istega gospodinjstva in je zagotovljena medosebna razdalja najmanj 1,5 metra do drugih oseb, v osebnem vozilu, če je v vozilu ena oseba ali več članov istega gospodinjstva, in na odprtih javnih krajih oziroma prostorih, kjer se upošteva pogoj PCT.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena morajo policisti, inšpektorji, občinski redarji, varnostno osebje, izvršitelji in druge uradne osebe pri opravljanju svojih nalog obvezno uporabljati zaščitne maske v vseh postopkih s posamezniki in v komunikaciji z osebami, ki so navzoče na kraju postopkov.

(4) Zaprt javni kraj oziroma prostor iz tega odloka je javni prostor, ki ga pokriva streha in ima zaprto več kot polovico površine pripadajočih sten oziroma stranic (ne glede na vrsto uporabljenega materiala), ne glede na to, ali je objekt stalen ali začasen, pri tem pa okna in vrata štejejo kot del zaprte površine. Kot zaprt javni kraj oziroma prostor se štejejo tudi vse oblike javnega potniškega prometa in žičniške naprave za prevoz oseb v zaprtih kabinah.

12. člen

(1) Ne glede na prejšnji člen uporaba zaščitne maske ni obvezna za:

1. otroke do dopolnjenega 6. leta starosti,

2. učence v osnovni šoli do vključno 5. razreda, izključno, ko so v matičnemu oddelku,

3. učence glasbene šole do vključno 2. razreda,

4. vzgojitelje predšolskih otrok in vzgojitelje predšolskih otrok – pomočnike vzgojitelja pri opravljanju neposrednega dela z otroki,

5. višje in visokošolske učitelje, kadar predavajo za zaščitno pregrado iz stekla ali podobnega materiala,

6. govornike v zaprtih javnih krajih oziroma prostorih, če je zagotovljena medosebna razdalja vsaj 1,5 metra,

7. nastopajoče na javnih kulturnih prireditvah,

8. osebe, ki izvajajo športno vadbo, če je zagotovljena medosebna razdalja vsaj 1,5 metra,

9. osebe s posebnimi potrebami, ki jim je uporaba zaščitne maske iz objektivnih razlogov onemogočena,

10. učence, dijake in študente pri pouku športne vzgoje in pouku športa, učence glasbene šole pri pouku pihal, trobil, petja, plesne pripravnice, sodobnega plesa in baleta, ter dijake pri pouku plesa, petja in inštrumenta,

11. za goste, sedeče za mizo v gostinski dejavnosti.

(2) Pri neposredni komunikaciji z gluhimi, gluhoslepimi in naglušnimi osebami se, ob upoštevanju zaščite vseh udeleženih, uporaba zaščitnih mask lahko začasno opusti, če je mogoče zagotoviti medosebno razdaljo najmanj 1,5 metra, uporabo vizirja ali če komunikacija s temi osebami poteka za stekleno pregrado.

(3) Uporaba zaščitne maske v komunikaciji z osebami iz prejšnjega odstavka ni obvezna za tolmače za slovenski znakovni jezik.

V. RAZKUŽEVANJE ROK IN PREZRAČEVANJE POSLOVNIH PROSTOROV

13. člen

(1) Ob vstopu v zaprt javni kraj oziroma prostor je obvezno razkuževanje rok z razkužilom, ki je registrirano za ta namen in uvrščeno v Register biocidnih proizvodov, ki ga vodi in na svoji spletni strani objavlja Urad Republike Slovenije za kemikalije.

(2) Razkužila iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti upravljavec oziroma izvajalec dejavnosti v zaprtem javnem kraju oziroma prostoru pri vhodu v tak prostor.

(3) Upravniki večstanovanjskih stavb ob vhodu vanje in ob vhodu v dvigalo, če ga večstanovanjska stavba ima, zagotovijo namestitev dozatorjev za razkuževanje rok. Namestitev iz prejšnjega stavka opravi upravnik sam ali zagotovi, da to opravi tretja oseba, ki jo izbere upravnik, ali pa eden od etažnih lastnikov, če upravnik nima na razpolago dovolj zaposlenih ali ne more zagotoviti, da delo opravi tretja oseba.

(4) V večstanovanjskih stavbah, ki v skladu s posebnimi predpisi nimajo upravnika, namestitev iz prejšnjega odstavka zagotovijo lastniki v večstanovanjskih stavbah.

(5) Izvajalci dejavnosti, organizatorji dogodkov oziroma upravljavci poslovnih stavb na območju Republike Slovenije morajo poskrbeti za redno prezračevanje zaprtih prostorov, v katerih opravljajo dejavnost oziroma jih upravljajo.

14. člen

Vlada Republike Slovenije preverja utemeljenost ukrepov iz tega odloka na podlagi strokovnih mnenj.

VI. KONČNI DOLOČBI

15. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 142/21).

16. člen

Ta odlok začne veljati 15. septembra 2021.

(Objavljeno 11.9.2021)

Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2

Dodano Avtor N.G.Značka Javno zdravjeKomentiraj

Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja zaradi preprečitve ponovnih izbruhov okužb in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 začasno določa pogoje prebolevnosti, cepljenja ali testiranja, pogoje za ustreznost testa, uporabo testa HAG za samotestiranje, uporabo zaščitne maske na javnih krajih oziroma prostorih, obvezno razkuževanje rok, medosebno razdaljo in prezračevanje zaprtih prostorov.

Vlada v  odloku določa, da pogoj prebolevnosti, cepljenja ali testiranja (pogoj PCT) osebe dokazujejo z dokazilom o negativnem testu, z dokazilom o prebolevnosti ali z dokazilom o cepljenju. Pogoj PCT morajo izpolnjevati vse osebe, ki pri opravljanju dela prihajajo v neposreden stik z drugimi osebami oziroma so udeležene v okoljih ali dejavnostih, kjer obstaja neposredna nevarnost za izbruh okužbe in širjenje okužb. Med drugim tudi v:

  • zdravstveni dejavnosti, dejavnosti vzgoje in izobraževanja in kulturnih dejavnostih, 
  • dejavnostih ponujanja in prodaje blaga in storitev,
  • dejavnostih športnih programov, športnih tekmovanj ter športno rekreativnih dejavnostih v zaprtih prostorih,
  • javni upravi,
  • dejavnosti avtotaksi prevozov in prevozov oseb v zaprtih žičniških napravah,
  • policisti, občinski redarji in varnostno osebje …

Sredstva za izvajanje testiranja s HAG testi za samotestiranje v tem primeru zagotavlja delodajalec.

Odlok določa tudi, da pogoja PCT med drugim ni treba izpolnjevati:

  • osebam, ki so mlajše od 12 let,
  • osebam, ki pripeljejo ali odpeljejo otroka oziroma učenca v vrtec, 1., 2., ali 3. razred osnovne šole, glasbeno šolo do vključno 2. razreda, v osnovno šolo s prilagojenim programom ali zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami,
  • uporabnikom storitev: trgovinske dejavnosti po predpisih, ki urejajo trgovinsko dejavnost, lekarn, bencinskih servisov, bank in zavarovalniških storitev, pošte, dostavne službe in osebnih prevzemov blaga ali hrane, servisnih delavnic …

Učenci 7., 8. in 9. razreda osnovne šole in dijaki izvajajo prostovoljno testiranje s testi HAG za samotestiranje za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega ali študijskega programa, pri čemer se samotestiranje opravi v domačem okolju.

Odlok prav tako določa, da je uporaba zaščitne maske obvezna pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih krajih oziroma prostorih. Obvezna je tudi pri gibanju in zadrževanju na odprtih javnih krajih oziroma prostorih, če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj 1,5 metra. Kljub temu odlok določa tudi nekaj izjem, med njimi:

  • otroke do dopolnjenega 6. leta starosti in učence v osnovni šoli do vključno 5. razreda, izključno v matičnemu oddelku,
  • vzgojitelje predšolskih otrok in učitelje, ko predavajo za zaščitno pregrado iz stekla ali podobnega materiala,
  • govornike v zaprtih javnih krajih oziroma prostorih, če je zagotovljena medosebna razdalja vsaj 1,5 metra,
  • in osebe, ki izvajajo športno vadbo, če je zagotovljena medosebna razdalja vsaj 1,5 metra. 

Nošnja maske ni obvezna tudi na odprtih javnih krajih oziroma prostorih, kjer se upošteva pogoj PCT.

Samotestiranje se lahko izvaja s HAG testi, ki so s strani proizvajalca namenjeni za samotestiranje in za katere je proizvajalec pridobil certifikat priglašenega organa s sedežem v EU. Testi so na voljo v lekarnah, specializiranih trgovinah in pri ostalih registriranih dobaviteljih za dobavo medicinskih pripomočkov. 

Še vedno je ob vstopu v zaprt javni kraj oziroma prostor obvezno razkuževanje rok z razkužilom.

Odlok začne veljati danes, 6. septembra 2021, njegove določbe, ki se nanašajo na teste HAG za samotestiranje pa je treba uveljaviti do nedelje, 12. septembra 2021.

Vir: Ministrstvo za zdravje; povezava do odloka.

COVID-19: Omejitveni ukrepi pri zbiranju in gibanju ljudi

Dodano Avtor N.G.Značka PandemijaKomentiraj

V Sloveniji smo prvo okužbo z novim koronavirusom SARS-COV-2 potrdili 4. marca 2020. Uradni podatki o številu okuženih kažejo, da se soočamo z obsežnim drugim valom epidemije nalezljive bolezni Covid-19 tako doma kot tudi po svetu. Spremljamo lahko njeno eksponentno širjenje, ki je značilno za vse virusne okužbe. Vlada RS je dne 18. oktobra 2020 zato z odlokom vnovič razglasila epidemijo na celotnem območju Republike Slovenije.

Kateri so omejitveni ukrepi?

Vlada RS je sprejela nekatere odloke, ki določajo omejitve pri zbiranju in gibanju ljudi ter izvajanju posameznih gospodarskih dejavnosti. Nazadnje so bili ukrepi spremenjeni dne 30. oktobra 2020. Veljati so začeli danes, 31. oktobra 2020. Vlada RS je odločila, da se za teden dni podaljša zaprtje trgovin z nenujnim blagom ter omejitev zbiranja več kot šestih ljudi in gibanja med občinami. Ukrepi za zajezitev širjenja virusa, kot je denimo obvezno nošenje maske in razkuževanje rok, pa se podaljšajo za 14 dni.

Posebej o omejitvah pri zbiranju in gibanju ljudi

Od 27. oktobra 2020 je z Odlokom o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 začasno omejeno prehajanje med občinami, še naprej je omejeno tudi gibanje ljudi med 21.00 in 06.00 uro (t. i. policijska ura).

Policijska ura pa ne velja za primere:

1. odpravljanja neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje,

2. prihoda in odhoda na delo ter izvajanja nujnih delovnih nalog,

3. dostopa in nudenja storitev za nujne primere,

4. opravljanje storitev dostave hrane ali zdravil,

5. potovanja oseb, ki so vstopile v Republiko Slovenijo z namenom tranzita čez ozemlje Republike Slovenije v sosednjo državo ali do svojega prebivališča v Republiki Sloveniji.

K začasnemu omejenu prehajanju med občinami odlok določa 13 izjem, in sicer:

1. prihod in odhod na delo ter izvajanje delovnih nalog,

2. opravljanje gospodarskih, kmetijskih in gozdarskih dejavnosti,

3. odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje,

4. varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oziroma zaradi oskrbe ali nege družinskih članov ali če gre za izvajanje starševske skrbi in stikov z otrokom,

5. dostop do lekarn, zdravstvenih in sanitarnih storitev ter zdraviliškega zdravljenja,

6. dostop do tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev,

7. dostop do storitev za nujne primere,

8. dostop do izvajanja nalog, povezanih z delovanjem pravosodnih in upravnih organov ter organov pregona,

9. dostop do storitev za osebe s posebnimi potrebami,

10. izvajanje vzdrževalnih del ali sezonskih opravil na zasebnem objektu ali zemljišču za člane istega gospodinjstva,

11. potovanja oseb, ki so vstopile v Republiko Slovenijo z namenom tranzita čez ozemlje Republike Slovenije v sosednjo državo ali do svojega prebivališča v Republiki Sloveniji,

12. dostop do trgovin ali storitev v drugi občini, če so bližje prebivališču osebe, kot so te trgovine ali storitve v občini prebivališča, ali če jih v občini prebivališča ni,

13. nujno vzdrževanje groba, pri čemer mora posameznik izkazati upravičenost z dokazilom o najemu groba ali drugim ustreznim dokazilom.

Šteje se, da oseba prebiva v občini, če ima v tej občini stalno ali začasno prebivališče. Posameznik je lahko nastanjen samo na enem naslovu prebivanja in se ne sme seliti med obema prebivališčema.

Uveljavljanje izjem velja tudi za ožje družinske člane osebe (zakonec, zunajzakonski partner, partner iz sklenjene in nesklenjene partnerske zveze in razvezani zakonec in partner, ki mu je s sodno odločbo prisojena preživnina, in njihovi starši, zakonski in nezakonski otrok, posvojenec in otrok, ki je z odločbo pristojnega organa nameščen v družino z namenom posvojitve) in člane skupnega gospodinjstva, kadar potujejo skupaj. Izjema je vzdrževanje groba, ki velja le za posameznika.

Pri prehajanju med občinami mora imeti posameznik pri sebi ustrezno dokazilo, s katerim izkaže uveljavljanje izjeme, in lastnoročno podpisano čitljivo izjavo za dokazovanje upravičenosti.

Začasno je prepovedano še vedno tudi zbiranje več kot šest ljudi. Zbiranje do šest ljudi je dovoljeno samo, če je mogoče zagotoviti minimalno varnostno razdaljo v skladu s sprejetimi navodili oziroma priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki so objavljena na spletnih straneh NIJZ. Začasno so prepovedane vse prireditve, shodi, poroke in verski obredi.

Zbiranje ljudi se dovoli le skupini oseb, če gre za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva.

Posameznik ali osebe iz skupnega gospodinjstva lahko ob upoštevanju priporočil NIJZ na prostem oziroma odprtih javnih krajih v občini prebivališča izvajajo takšno športno-rekreacijsko dejavnost, pri kateri se ohranja varna razdalja do drugih posameznikov. Pri sprehodih na zelenih površinah in športno-rekreacijski dejavnosti, pri kateri je mogoče do drugih posameznikov neprekinjeno vzdrževati najmanj tri metre medsebojne razdalje, ne glede na določila drugih odlokov posameznikom ali osebam iz skupnega gospodinjstva ni treba nositi zaščitne maske.

Strokovno utemeljenost ukrepov iz tega odloka Vlada Republike Slovenije ugotavlja vsakih sedem dni in ob upoštevanju strokovnih razlogov odloči, da se ti ukrepi še naprej uporabljajo, ali pa ukrepe spremeni oziroma odpravi ter o tem obvesti Državni zbor in javnost.

Globe za kršitve tega odloka se izrekajo v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni. Izvajanje tega odloka poleg pristojnih inšpekcijskih služb nadzoruje tudi Policija v okviru svojih pristojnosti.

Če pri opravljanju svojih nalog vpoklican pripadnik Civilne zaščite naleti na kršitve iz tega odloka, ki jih ne more preprečiti oziroma prekiniti z opozorilom, o kršitvi nemudoma obvesti najbližjo postajo Policije.

Vir: gov.si; Uradni list Republike Slovenije; STA.

Priloge

– Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2
– Vzorec – Izjava za dokazovanje upravicenosti gibanja izven obcine prebivalisca

Plandemija?

Dodano Avtor N.G.Značka Ekonomija,Gospodarstvo,Informacije,Javno zdravje,Osebnosti,Pravo intelektualne lastnine,Zdravje,Znanost,Človekove praviceKomentiraj

V poplavi informacij in novic je pogosto težko ugotoviti, katera dejstva so resnična. V pričujoči seriji izumitelj, podjetnik, raziskovalec ter ustanovitelj in direktor družbe M·CAM Inc. dr. David E. Martin predstavi svoje ugotovitve glede pandemije nalezljive bolezni Covid-19, znanstvenica dr. Judy Mikovits pa z vidika virologije ponudi svoj pogled na razglašeno pandemijo.

Presodite sami, komu boste verjeli in kdo ponuja resnično preverjene dokaze o svojih trditvah.

Povezava do videa: tukaj.

Vir: Plandemicseries.com.

Koronavirus SARS-CoV-2: naj nas širjenje virusa resno skrbi?

Dodano Avtor N.G.Značka Država,PandemijaKomentiraj

V zadnjih dneh se je na svetovnem spletu in medijih vnela razprava o resnični pripravljenosti držav na širjenje koronavirusa SARS-CoV-2 (bolezen, ki jo virus povzroča je COVID-19). Nekateri trdijo, da gre za nepotrebno paniko. Veliko več, pravijo, jih umre v avtomobilskih nesrečah ali zaradi drugih, manj eksotičnih bolezni. Drugi opozarjajo, da so države nepripravljene, da so zmogljivosti premajhne in da naraščajoče število okuženih lahko povzroči kolaps različnih sistemov. K občutku panike prispevajo zagotovo opustela mesta ter zaprtje tovarn in šol, karantene in prepoved letenja, podobe medicinskega osebja v zaščitnih oblekah hazmat in različni podatki o resničnem številu okuženih.

Bolezen se kaže z vročino, kašljem in občutkom pomanjkanja zraka, kar je običajno za pljučnico.

Kaj kažejo podatki?

Če se ozremo po številkah, ki krožijo po spletu glede okuženih s coronovarisum, ne bomo pomirjeni. Število potrjenih primerov okužb v provinci Hubei na Kitajskem, kjer so zaznali prvi izbruh virusa lani decembra, znaša ta trenutek 64.084.

Število okuženih v provinci Hubei na Kitajskem (Vir: HERE360, 23. februar 2020, 19:10).

Natančnejšo analitiko beležijo pri John Hopkins CSSE, kjer so izdelali zemljevid vseh zaznanih okužb s koronavirusom na svetovni ravni. Vseh okužb naj bi bilo 78.891, od tega 2.467 umrlih in 23.386 ozdravljenih. Največ je okuženih na celinski Kitajski, in sicer 76.936. Podatki se ažurirajo z zamudo.

Vir: Coronavirus COVID-19 Global Cases by Johns Hopkins CSSE (23. februar 2020, 19:06).

Podatki za Italijo kažejo 132 okužb, dva mrtva in enega ozdravelega, vendar niso točni. Po zadnjih podatkih je v Italiji že več kot 150 primerov okuženih. Pravkar italijanski mediji poročajo o novih okužbah v Milanu in Bergamu ter drugih italijanskih mestih. In prav zadnji primeri okužb v Italiji so povzročili preplah tudi v Sloveniji, kjer se vrstijo odločni pozivi na pristojne državne organe, da razkrijejo s kakšnimi zmogljivostmi razpolaga slovensko zdravstvo v primeru večjega števila okuženih in obolelih. Slovenska vlada zatrjuje pripravljenost, vendar konkretnih podatkov ni. Strokovnjaki pa priznavajo, da skoraj ni več dvoma, da se bo koronavirus pojavil tudi v Sloveniji.

Na spletnih straneh državne uprave lahko preberemo, da država ima načrt pripravljenosti in odzivanja na področju nalezljivih bolezni, kar pripravlja NIJZ, pa tudi smernice in priporočila za zgodnje zaznavanje tveganj za zdravje ljudi, za hitro odzivanje ter pravočasno in sorazmerno ukrepanje v primeru kopičenj, izbruhov oziroma epidemij nalezljivih bolezni. V primeru večjih izbruhov nalezljivih bolezni Ministrstvo za zdravje ukrepa in koordinira aktivnosti po v naprej znanih in dogovorjenih postopkih. Aktivnosti se usmerjajo v prepoznavanje ključnih groženj, vzpostavi se sistem epidemiološkega obveščanja (ang. epidemic inteligence) in zaznavanja.

Kaj pa pravni okvir?

Pravni okvir za ukrepanje v primeru epidemije v Sloveniji zagotavlja Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN, Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg), ki ureja varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Epidemija kot množični pojav nalezljive človeške bolezni sodi med naravne nesreče. Zakon določa temeljna načela, skozi katera je treba uporabljati določbe zakona:

  • načelo pravice do varstva (vsakdo ima pravico do varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; ob naravni in drugi nesreči imata zaščita ter reševanje človeških življenj prednost pred vsemi drugimi zaščitnimi in reševalnimi aktivnostmi),
  • načelo pomoči (ob naravni in drugi nesreči je vsakdo dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih),
  • načelo javnosti (podatki o nevarnostih ter o dejavnostih državnih organov, lokalnih skupnosti in drugih izvajalcev nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so javni; država in lokalna skupnost morata zagotoviti, da je prebivalstvo na območju, ki bi ga lahko prizadela naravna ali druga nesreča, obveščeno o nevarnostih),
  • načelo preventive (država in lokalna skupnost pri zagotavljanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu s svojimi pristojnostmi, prednostno organizirata izvajanje preventivnih ukrepov),
  • načelo odgovornosti (vsaka fizična in pravna oseba je v skladu z zakonom odgovorna za izvajanje ukrepov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami),
  • načelo postopnosti pri uporabi sil in sredstev (lokalna skupnost uporabi za zaščito, reševanje in pomoč ob naravni ali drugi nesreči najprej svoje sile in sredstva; v primerih, ko zaradi velikega obsega nesreče oziroma ogroženosti, sile in sredstva lokalne skupnosti niso zadostna ali niso zagotovljena med sosednjimi lokalnimi skupnostmi, država zagotavlja uporabo sil in sredstev iz širšega območja; vojsko in obrambna sredstva je mogoče uporabiti za zaščito, reševanje in pomoč, če razpoložljive sile in sredstva ne zadoščajo za nujno reševanje ter pomoč in če vojska ni nujno potrebna pri opravljanju obrambnih nalog).

Nalezljive bolezni, ki ogrožajo zdravje prebivalcev Republike Slovenije, in bolnišnične ali nozokomialne okužbe, ki nastanejo v vzročni zvezi z opravljanjem zdravstvene dejavnosti, določa Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB, Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) ter obenem predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje. Določba 7. člena tega zakona določa, da je epidemija nalezljive bolezni pojav nalezljive bolezni, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje in je zato potrebno takojšnje ukrepanje. Za okuženo območje se po tem zakonu šteje območje, na katerem je ugotovljen eden ali več virov okužbe in na katerem so možnosti za širjenje okužbe. Za ogroženo območje se po tem zakonu šteje območje, na katero se lahko prenese nalezljiva bolezen z okuženega območja in na katerem so možnosti za širjenje okužbe. Epidemijo nalezljive bolezni ter okuženo ali ogroženo območje razglasi oziroma določi minister, pristojen za zdravje.

Ko velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države, pa je mogoče v skladu z Ustavo RS razglasiti tudi izredno stanje. O razglasitvi izrednega stanja, nujnih ukrepih in njihovi odpravi odloča na predlog vlade državni zbor. Državni zbor odloči o uporabi obrambnih sil. Kadar se državni zbor ne more sestati, odloča o zadevah predsednik republike. Odločitve mora dati v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane.

Pripravljenost in treznost pred vrednostnimi razhajanji

Koronavirus SARS-CoV- ne diskriminira in dejstvo je, da pravi izbruh svetovne epidemije z velikim številom žrtev že zelo zamuja. Pripravljenost bi tako morala biti pravilo, ne glede na različno vrednotenje situacije in ogroženosti javnega zdravja. Zelo pomembno je, da se primerno ščitimo pred okužbo: z rednim umivanjem rok, razkuževanjem, kihajmo na pravilen način (v ramo ali pregib roke), čim manj se dotikajmo obraza in skrbimo za zdravo prehrano ter izogibajmo se krajem, kjer se giblje veliko število ljudi. Panika je zagotovo odveč, vendar pa tudi podcenjevanje situacije lahko prinese usodne posledice.

Vir: gov.si; HERE360; Johns Hopkins CSSE.