Ministrstvo za okolje in prostor je v okviru javne razprave o osnutku Pomorskega prostorskega plana Slovenije, dne 28. decembra 2020, objavilo javno naznanilo o javni razgrnitvi osnutka Pomorskega prostorskega plana Slovenije, ki so ga izdelali Studio Mediterana d.o.o., U-M-A, d.o.o., Manca Plazar s.p. in doc. dr. Blaž Repe, Okoljsko poročilo za Pomorski prostorski plan Slovenije, ki ga je izdelala družba ZaVita d.o.o., ter Prikaz stanja prostora za slovenski del Jadranskega morja kot strokovno podlago za pripravo Pomorskega prostorskega plana Slovenije, ki ga je izdelal Geodetski inštitut Slovenije.
Gradivo bo objavljeno do 28. februarja 2021 v digitalni obliki v Prostorskem informacijskem sistemu (PIS) na tej povezavi.
Javnost in udeleženci pri urejanju prostora imajo v času javne razprave pravico dajati pripombe in predloge na osnutek Pomorskega prostorskega plana Slovenije in okoljsko poročilo. Pripombe in predlogi se podajo na obrazcu za pripombe, ki je na voljo na tej povezavi. Oddajo pa se lahko pisno po pošti na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, ali na e-naslov gp.mop@gov.si (v rubriki “zadeva” se navedejo ključne besede “Javna razprava PPP”).
V Pomorskem prostorskem planu so usklajene rabe za vsebinska področja: energija, promet, ribištvo in marikultura, področje varstva okolja, kulturne dediščine, turizma, pridobivanja surovin ter urbanega razvoja. Opredeljena je prostorska in časovna porazdelitev obstoječih in prihodnjih dejavnosti in rab.
Plan upošteva medsebojne vplive naslednjih dejavnosti in rab:
- marikultura,
- ribištvo,
- obrati in infrastruktura za raziskovanje, izkoriščanje in črpanje nafte, plina in drugih virov energije,
rudnin in agregatov in proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, - pomorske prometne poti, prometni tokovi in dejavnosti pomorskega prometa,
- obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
- območja ohranjanja narave,
- območja izkoriščanja surovin,
- znanstvene raziskave,
- podmorski kabli, produktovodi in cevovodi,
- turizem in rekreacija,
- kulturna dediščina,
- urbani razvoj.
Plan poleg naštetih usklajuje tudi druge evidentirane rabe v območju, ki jih umesti v dvanajst posameznih naštetih področij. Posamezne rabe so razširjene in dopolnjene.
Pomorski prostorski plan obsega teritorialno morje in notranje morske vode Republike Slovenije ter priobalni pas. Teritorialno morje obsega morje med temeljno črto in državno mejo RS na morju (pomorska meja). Notranje morske vode RS obsegajo vsa pristanišča, zalive ter sidrišče koprskega pristanišča, ki ga omejuje poldnevnik 13° 40′ vzhodno in vzporednik 45° 35′ severno.
Upošteva pomorsko mejo med Italijo in Jugoslavijo, kot je določena z Osimskimi sporazumi, ter mejo na morju med Slovenijo in Hrvaško, kot jo je določilo arbitražno sodišče v razsodbi z dne 29. junija 2017.
Priobalni pas je določen upoštevajoč Protokol o celovitem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju, obsega pa morski in kopni del.
Vir: MOP.
Lex sapiens 