Včasih se pojavijo posamezniki, ki se s svojimi idejami in zagonom povzdignejo demokracijo in človekove pravice na tisto raven, ki bi si jo želeli živeti, jo ohranjati in prepustiti mlajšim generacijam.

Ideja o lahko berljivi Ustavi se je pojavila na sestanku upravnega odbora društva LABRA – društvo za prilagojeno obliko komunikacij, na katerem so člani društva premlevali o dostopnosti informacij v Sloveniji. Živi Jakšić Ivačič se je bežni komentar o ustavi, napisani v lahkem branju, tako zasidral v misli, da ji ni dal miru in odločila se je s svojimi kolegicami poskusiti.

Projekt, ki bi ga morda pričakovali iz vrst akademskih pravnih strokovnjakov in praktikov, je tako izšel iz povsem drugega strokovnega kroga. V petih letih je namreč lahko berljivo ustavo skupaj prirejalo 19 študentov specialne in rehabilitacijske pedagogike s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Proces prirejanja je bil dolg, prirejevalci so odhajali in prišli so novi, kar je bilo dobrodošlo, saj so si tako študentje lahko razdelili delo in soustvarjali proces prirejanja.

Ko so prirejevalci uspeli prirediti člene v lahko branje, napisati njihove razlage in podrobneje razložiti besede ali besedne zveze, za katere so menili, da jih bodo bralci težje razumeli, so se odločili pritegniti k sodelovanju skupino devetih testnih bralcev z motnjami v duševnem zdravju iz VDC Želva in dve strokovni sodelavki iz VDC Želva. Ker je vsebina Ustave zahtevna in vsebuje pravne izraze, katerih razumevanje terja od bralca določeno predznanje, toliko bolj pa njihovo poenostavljanje oziroma prirejanje, so člani projekta poiskali pomoč med pravniki. Svojega zaveznika so našli v upokojenem sodniku Vrhovnega sodišča RS mag. Ivanu Robniku.

Pri soustvarjanju lahko berljive ustave so tako sodelovali prav tisti, ki bi jim pravo moralo najprej služiti in posrkbeti za njihovo pravno varnost. Zato se ni mogoče otresti občutka, da smo pravniki zaspali v svojem poslanstvu, se zaprli v pravne samostane in pustili druge pred vrati vzvišenega znanja. To, da se ideja o obstoju preprostih pravnih besedil, ki bi jih lahko razumel slehernik, danes zdi utopična, nakazuje na globlji razkol med tistim, kar pravo je, in tistim, kar bi pravo moralo biti. Živa Jakšić Ivačič in njena skupina, skupaj z mag. Ivanom Robnikom, je nehote s prstom pokazala v to pereče vprašanje in našla odgovor. Vsakega zakona žal ne bo mogoče še lep čas prirediti v lahko berljivo obliko, vendar pa je prvi pomemben korak že storjen in tista visoka vrata pravnega znanja niso več zaprta.

In kakšna je lahko berljiva ustava?

Vsebina izvornega besedila ustave je predstavljena v lahko berljivi obliki. Vsak člen pa ima svojo razlago. Zahtevnejše besede ali besedne zveze, ki se v besedilu pogosto pojavljajo, kot so denimo državljan, predsednik vlade, sodnik, poslanec in državni zbor, so dodatno pojasnjene v slovarju težjih besed, ki se nahaja na koncu knjige. Bralec jih hitro prepozna, saj so odebeljene. Besedilo dodatno bogatijo ilustracije z opisi, ki so bralcu v pomoč pri razumevanju vsebine ustavnih določb.

Ker so pripravljalci lahko berljive ustave zavedali, da so potrebe bralcev različne, so izdali dve različici knjige – eno z velikimi in eno z malimi tiskanimi črkami . S tem so omogočili lažjo dostopnost besedila za širši krog ljudi.

Več: RTVSLO; Zveza Sožitje.