Pred nekaj dnevi sem dobila vprašanje, v katere namene je mogoče uporabljati kmetijsko zemljišče. Oseba je želela urediti kmetijsko zemljišče tako, da bi to služilo športno-rekreativnim dejavnostim (npr. nogometnim tekmam).

Čeprav športno-rekreativne dejavnosti niso nujno veliki onesnaževalci okolja, ki bi prispevali k degradaciji kmetijskih zemljišč, pa je treba kljub vsemu opozoriti, da zaradi zakonodajne ureditve vnaprej odpadejo kakršnikoli načrti o urejenih nogometnih, teniških, balinarskih in košarkaških igriščih ter druge invazivnejše dejavnosti.

Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) namreč natančno določa namensko in nenamensko rabo kmetijskih zemljišč ter pri tem pušča le malo prostora domišljiji lastnikov teh zemljišč. Vskladu s 3.č členom ZKZ se namreč v prostorskih aktih na območjih trajno varovanih kmetijskih zemljišč brez spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč (kmetijska namenska raba) lahko načrtujejo:
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,
– pomožni kmetijski objekti (rastlinjaki, poljske poti, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči),
– omrežja gospodarske javne infrastrukture (cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje),
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– začasni objekti,
– rekonstrukcije lokalnih cest.
Na območjih trajno varovanih kmetijskih zemljišč ni dopustno vzpostavljati območij za omilitvene in izravnalne ukrepe po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave. Izjemoma se lahko vzpostavlja območja za omilitvene in izravnalne ukrepe po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, ki so povezani z obstoječimi ali načrtovanimi prostorskimi ureditvami državnega pomena s področja cestne in železniške infrastrukture, če jih ni mogoče umestiti na druga zemljišča.

Na območjih ostalih kmetijskih zemljišč brez spremembe kmetijske namenske rabe pa se v prostorskih aktih lahko načrtujejo:
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,
– vsi pomožni kmetijski objekti,
– omrežja gospodarske javne infrastrukture (cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje),
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– začasni objekti,
– rekonstrukcije lokalnih cest.

ZKZ torej izrecno določa dopustne izjeme od nenamenske rabe kmetijskih zemljišč in pri tem ne predvideva rabe kmetijskih zemljišč v športno-rekreativne namene. Prostorski akt, ki bi širil področje izjem na druge načine rabe, bi bil v nasprotju z določbami ZKZ.

V pomoč so lahko Splošne smernice  s področja varovanja kmetijskih zemljišč, ki določajo seznam objektov, ki se jih lahko načrtuje na območju namenske rabe kmetijskih zemljišč brez spremembe namenske rabe (priloga 2).

Glede na besedilo ZKZ (in druge relevantne zakone) si je tako mogoče omisliti kot dopustne le začasne športno-rekreativne dejavnosti, ki ne posegajo v siceršnjo namensko rabo zemljišča (ne potrebujejo nikakršne infrastrukture, postavljanja objektov v nasprotju s 3.č členom ZKZ, ne povzročajo hrupnega, svetlobnega in drugega onesnaževanja okolja ipd.). Seveda pa je mogoče v skladu z zakonom in prostorskimi akti zaprositi za spremembo namenske rabe kmetijskega zemljišča, ki pa glede na klasifikacijo zemljišča morda ne bo odobrena.