Predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič je dne 14. aprila 2020 opravil poglobljen pogovor s predstavniki Evropske komisije v zvezi s pripravo drugega letnega poročila o stanju vladavine prava v državah članicah EU (2021 Rule of Law Report), ki bo izšlo julija.

Slabenje načela pravne države

V zvezi z vprašanjem neodvisnosti sodstva je predsednik Vrhovnega sodišča spomnil na sestanek predstavnikov vseh treh vej oblasti pri predsedniku republike oktobra 2020, ki je bil pripravljen na njegovo pobudo in na katerem si je javnost lahko ustvarila sliko o različnih pogledih na stanje pravne države. Na podlagi predstavljenih pogledov je predsednik Vrhovnega sodišča ocenil, da se v državi krepi nerazumevanje glede razmerij med vejami oblasti, s čimer se zavira krepitev načela pravne države. Poleg tega je predsednik Vrhovnega sodišča v tem delu spomnil tudi na lansko izvolitev novega vrhovnega sodnika v Državnem zboru šele v drugem poskusu, čeprav je šlo za uglednega profesorja kazenskega prava, čigar kompetence je kot ustrezne potrdil tudi Sodni svet kot predlagatelj njegove izvolitve. Primer je bil izpostavljen zaradi zanimanja Evropske komisije o morebitnih zakonskih spremembah imenovanj oziroma izvolitev sodnikov na najvišjem sodišču v državi.

Zakon o parlamentarni preiskavi in poslovnik o parlamentarni preiskavi protiustavna

Predsednik Florjančič je predstavnikom Evropske komisije predstavil še pogled na odločbo Ustavnega sodišča iz januarja letos, s katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta zakon o parlamentarni preiskavi in poslovnik o parlamentarni preiskavi protiustavna, saj ne določata ustreznega mehanizma, s katerim bi bilo mogoče preprečiti protiustavno poseganje v neodvisnost sodstva, s čimer se omogoča nedopustne pritiske na delo sodnikov. V zvezi s tem je bilo izraženo pričakovanje, da bodo v parlamentarni preiskovalni komisiji spoštovali odločitev Ustavnega sodišča v odnosu do sodne veje oblasti in da bo Državni zbor sprejel potrebne spremembe zakonskih podlag za nadaljevanje dela v tovrstnih primerih. Predsednik Florjančič je v zvezi s tem izpostavil tudi nekatere kritike glede odločitve Ustavnega sodišča, čeprav bi bilo zlasti od predstavnikov oblastnih organov in posameznih strokovnih krogov pričakovati spoštovanje in upoštevanje razlogov iz odločbe.

Dostopnost sodnih odločb slovenskih prvostopenjskih sodišč

Sogovorniki so pozornost namenili tudi vprašanju dostopnosti sodnih odločb slovenskih prvostopenjskih sodišč, pri čemer je predsednik Vrhovnega sodišča ponovil načelno zavezo glede transparentnega delovanja slovenskega sodstva, vendar ob ustreznem varstvu pravic vseh udeležencev sodnih postopkov. Spomnil je tudi na prizadevanja Vrhovnega sodišča, ki se trudi najti način za ustrezno anonimizacijo sodnih odločb s pomočjo tehničnih rešitev, kar bi omogočilo čim širšo objavljanje sodnih odločb. Predhodni poskus v tej smeri, ki ga je ob sodelovanju z Inštitutom Jožefa Štefana vodilo Ministrstvo za pravosodje, ni dal želenih rezultatov.

Disciplinski postopki proti sodnikom

Ena od tem pogovora predstavnikov Evropske komisije in slovenskega Vrhovnega sodišča so bili tudi disciplinski postopki proti sodnikom. Na strani Vrhovnega sodišča je bilo izraženo in pojasnjeno kritično stališče do učinkovitosti vodenja teh postopkov, ki pride najbolj do izraza pri medijsko odmevnih zadevah, slednje pa imajo močan vpliv tudi na zaupanje javnosti v sodstvo. Podobno velja za primere, v katerih posamezni disciplinski očitki zastarajo, in denimo tudi v primerih, v katerih disciplinski tožilec nima možnosti pritožbe zoper odločitev disciplinskega sodišča. Zato bi bila nujna revizija zakonskih določb, ki urejajo to področje, saj je slednje izjemnega pomena tudi z vidika transparentnega in odgovornega delovanja sodstva, je opozoril predsednik Florjančič.

Informatizacija sodstva

Sogovornikom je bil predstavljen še napredek na področju informatizacije sodstva, tudi zaradi pogojev dela med epidemijo COVID-19, ki je močno zaznamovala delo sodišč v zadnjem letu. Poleg tega so bila predstavljena še prizadevanja za uvedbo elektronskega poslovanja na vseh področjih sodnega dela oziroma za uvedbo elektronskega spisa, glede katerega se trenutno najbolj intenzivno dela na kazenskem področju.

Na strani Evropske komisije je sestanek vodil Emmanuel Crabit, sicer direktor Direktorata za temeljne pravice in pravno državo na Generalnem direktoratu za pravosodje in potrošnike Evropske komisije, ki je ob koncu pogovora izrazil zadovoljstvo nad predstavljenimi vsebinami in nad dosežki slovenskega sodstva. Slovenska stran, na kateri se je poleg predsednika Florjančiča sestanka udeležil tudi vodja službe za razvoj sodne uprave na Vrhovnem sodišču mag. Jaša Vrabec, pa je izrazila pripravljenost za pripravo dodatnih podatkov za pripravo poročila o stanju vladavine prava v naši državi, če bi bilo to potrebno.

Vir: Vrhovno sodišče.