Dne 4. novembra 2009 sta predsednika vlade Republike Hrvaške in Republike Slovenije podpisala Arbitražni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, s katerim sta se državi zavezali, da bosta spor o meji na kopnem in morju rešili z arbitražo. V obeh državah je sledil proces ratifikacije sporazuma v skladu z veljavno ustavnopravno zakonodajo.
Nadaljuj z branjem “PCA Case No. 2012-04: Arbitraža med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo”
The 2016 U.S. presidential elections triggered emotions I had not felt for years. In 1998, Venezuela, where I’m from, elected a populist president who, like U.S. President Donald Trump, ran a campaign based on anti-establishment sentiments. Countries like Argentina, Bolivia, Brazil, and Nicaragua followed suit, and I began to wonder about the extent to which the benefits of neo-liberalism were really reaching the general population. Systematic research on the possible “end of globalization” was not taken seriously, at least not by many of the Western drivers of today’s political-economic order. But now Brexit in the UK and Trump have shaken faith in the conventional wisdom and have many asking, “Is this the end?”
Rebecca Van Roy, študentka LSE (A Student Perspective on a Global Network Course on Globalization — LSE Management, 6. maj 2017)
|
Pri Založbi FDV je v zbirki Mednarodno pravo izšel priročnik Diplomatsko pravo: izbrane konvencije (glavni urednik dr. Iztok Simoniti), v katerem so na 724 straneh zbrane najpomembnejše konvencije in drugi dokumenti s področja diplomatskega in konzularnega prava v angleškem in slovenskem jeziku. Gre za prvi tak priročnik, ki se pridružuje drugim publikacijam s področja mednarodnega prava in mednarodnih odnosov, pri čemer ne gre zgolj za preprost zbir dokumentov, ampak strnjen in praktičen prikaz bistvenih vprašanj in aktov s tega področja. V elektronski obliki je priročnik dostopen tukaj. Vir: Pravna praksa 2016/12-13. |
Dne 10. decembra 1948 je Generalna skupščina OZN sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki je konkretizirala enega od glavnih ciljev Ustanovne listine OZN o razvoju in spodbujanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse ljudi, ne glede na raso, spol, jezik ali vero.
Nadaljuj z branjem “Dan človekovih pravic: “Naše pravice. Naše svoboščine. Vedno.””
Države članice EU so se zavezale skupni zunanji in varnostni politiki EU z namenom krepitve civilnih in vojaških zmogljivosti EU za preprečevanje konfliktov in krizno upravljanje.
Skupna varnostna in obrambna politika je sestavni del skupne zunanje in varnostne politike. Evropski uniji zagotavlja operativno sposobnost, oprto na civilna in vojaška sredstva, ki jih EU lahko uporablja pri misijah zunaj svojih meja za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti v skladu z načeli Ustanovne listine OZN. Za izvajanje teh misij se uporabijo zmogljivosti, ki jih zagotovijo države članice (člen 42.1 PEU).
Terrorists make headlines by destroying ancient sites like Palmyra, in Syria. But there’s an even more sinister endgame, as archaeologist Sarah Parcak explains. You’ve probably heard of blood diamonds and blood ivory. But what about blood antiquities? More here.
Source: ideas.ted.com
“What’s the Difference Between Migrants and Refugees?”(Sarah Grey, The Establishment, October 2015)
Sarah Grey explains the assumptions and connotations underlying the words we use to describe the displaced victims of Syria’s civil war.
Lex sapiens 